Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Volilni supertorek v ZDA še ni dokončno določil, kdo bo Trumpov protikandidat, ponudil pa je vpogled v razmerje moči v razdeljeni Demokratski stranki.
Ameriške predsedniške volitve so eden najdražjih spektaklov na svetu, praktično nemogoče je izračunati, koliko v resnici stanejo. Po različnih ocenah naj bi za volitve leta 2016 kandidati in interesne skupine zapravili vsaj 2 milijardi in 100 milijonov evrov. Republikanci svojega kandidata za novembrske volitve že imajo, to bo aktualni predsednik Donald Trump, bolj zanimiv boj za nominacijo pa poteka v Demokratski stranki.
Supertorek je zaradi številčnosti volivcev ponudil boljši vpogled v razmerje znotraj moči stranke, resna kandidata ostajata le še dva, in sicer Joe Biden in Bernie Sanders. Prvi je star 77 let, drugi 78, oba sta belca, a po nastopih bi si težko bila bolj različna, sta pa oba kandidata po torku nemudoma pričela s precej nizkimi udarci in drugačnimi prijemi.
“Biden je zelo slabo začel s kampanjo, na soočenjih ni izstopal. Mnogi so ga odpisali. Je pa tisti kandidat sredine, ki v ospredje postavlja vrnitev dostojanstva Beli hiši in združitev struj, Demokratska stranka je polna različnih frakcij.” – Andrej Stopar
Tudi vrh Demokratske stranke je bolj naklonjen Bidnu kot Sandersu, a hkrati je presenetljivo, da je Biden kar naenkrat favorit za predsedniško nominacijo.
“Elisabeth Warren je včeraj odstopila iz bitke za nominacijo, a ni podprla nikogar, Sanders pa bi to v tem trenutku nujno potreboval. Kandidati, ki so odstopili pred tem, so svoje volivce nagovorili, da glasujejo za Bidna.”
Po trenutnih podatkih je v ZDA registriranih 226 primerov okužb z novim koronavirusom, umrlo je 12 ljudi, 19 zveznih držav pa je že obravnavalo primere okužb. Koronavirus je vplival na ameriško gospodarstvo, borzni indeksi so strmoglavili, kar pa ne gre na roko predsedniku Trumpu, ki svojo priljubljenost v ZDA uživa prav zaradi tega, ker gre gospodarstvu sicer izredno dobro.
“Trump je dejal, da je koronavirus dober za ZDA, saj tako Američani ostajajo doma in denar porabljajo doma, kar je dobro za gospodarstvo. Predsednik je prebivalce celo pozval, naj gredo v službo, tudi če se ne počutijo najboljše.”
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Volilni supertorek v ZDA še ni dokončno določil, kdo bo Trumpov protikandidat, ponudil pa je vpogled v razmerje moči v razdeljeni Demokratski stranki.
Ameriške predsedniške volitve so eden najdražjih spektaklov na svetu, praktično nemogoče je izračunati, koliko v resnici stanejo. Po različnih ocenah naj bi za volitve leta 2016 kandidati in interesne skupine zapravili vsaj 2 milijardi in 100 milijonov evrov. Republikanci svojega kandidata za novembrske volitve že imajo, to bo aktualni predsednik Donald Trump, bolj zanimiv boj za nominacijo pa poteka v Demokratski stranki.
Supertorek je zaradi številčnosti volivcev ponudil boljši vpogled v razmerje znotraj moči stranke, resna kandidata ostajata le še dva, in sicer Joe Biden in Bernie Sanders. Prvi je star 77 let, drugi 78, oba sta belca, a po nastopih bi si težko bila bolj različna, sta pa oba kandidata po torku nemudoma pričela s precej nizkimi udarci in drugačnimi prijemi.
“Biden je zelo slabo začel s kampanjo, na soočenjih ni izstopal. Mnogi so ga odpisali. Je pa tisti kandidat sredine, ki v ospredje postavlja vrnitev dostojanstva Beli hiši in združitev struj, Demokratska stranka je polna različnih frakcij.” – Andrej Stopar
Tudi vrh Demokratske stranke je bolj naklonjen Bidnu kot Sandersu, a hkrati je presenetljivo, da je Biden kar naenkrat favorit za predsedniško nominacijo.
“Elisabeth Warren je včeraj odstopila iz bitke za nominacijo, a ni podprla nikogar, Sanders pa bi to v tem trenutku nujno potreboval. Kandidati, ki so odstopili pred tem, so svoje volivce nagovorili, da glasujejo za Bidna.”
Po trenutnih podatkih je v ZDA registriranih 226 primerov okužb z novim koronavirusom, umrlo je 12 ljudi, 19 zveznih držav pa je že obravnavalo primere okužb. Koronavirus je vplival na ameriško gospodarstvo, borzni indeksi so strmoglavili, kar pa ne gre na roko predsedniku Trumpu, ki svojo priljubljenost v ZDA uživa prav zaradi tega, ker gre gospodarstvu sicer izredno dobro.
“Trump je dejal, da je koronavirus dober za ZDA, saj tako Američani ostajajo doma in denar porabljajo doma, kar je dobro za gospodarstvo. Predsednik je prebivalce celo pozval, naj gredo v službo, tudi če se ne počutijo najboljše.”
V 18. vzporednik smo poklicali Boštjana Anžina, ki se mudi v protestnem vrvežu sredi Beograda.
Uroš Lipušček o prizemljitvi letal Boeing 737: "Ta letala so prizemljena v Singapurju, Avstraliji, Indiji ... tudi na Kitajskem, kjer pravijo, da gre za začasen ukrep. Tem letalom bodo spet dovolili leteti, ko bodo jasni vzroki obeh letalskih nesreč." Uroš Lipušček je spregovoril še o Huaweju - Američani naj bi podjetje obtožili, da ta v nove telefone vgrajuje vohunsko opremo.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat je Damjan Zorc poklical v Rim Janka Petrovca.
Novice in sveže zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. Tokrat smo v prestolnico Moskve poklicali Vlasto Jeseničnik, ki poroča o tem, da se je v zadnjih mesecih priljubljenost ruskega predsednika Vladimirja Putina precej zmanjšala. Ljudje so nezadovoljni predvsem zaradi povišanja upokojitvene starosti.
Truplo v zmrzovalniku, žigosanje z vžigalnikom in blokada jadranske magistrale. V 18. vzporednik se je iz Zagreba oglasila Tanja Borčić Bernard.
Iz Avstrije se je oglasila dopisnica Petra Kos Gnamuš, ki spremlja tudi avstrijsko zimsko turistično sezono: "Veliko turistov se je zaradi obilnih snežnih padavin ustrašilo zaprtih cest, zato avstrijski turizem pozimi najbrž ne bo dosegel pričakovanih rekordnih številk."
Adrijan Bakič iz Londona o neodločnem odločanju o morebitni odločitvi o izhodu Velike Britanije iz Evropske unije.
Pomembne in zanimive zgodbe, ki so ta teden odmevale v Nemčiji, pa še niso utegnile priti do naših ušes. Polona Fijavž o nemškem srednjem razredu, priseljevanju in omejitvah hitrosti na nemških avtocestah.
Karmen Švegl o volitvah v Turčiji in Izraelu, položaju žensk v Savdski Arabiji, homofobiji v Egiptu ter strahu sirskih Kurdov.
Naš dopisnik Edvard Žitnik poroča o aktualnih zgodbah, ki so pretekli teden odmevale v ZDA in posledično po vsem svetu:
Janko Petrovec iz Italije o socialnih ukrepih italijanske vlade, Salviniju in Evropi, Bannonovi politični šoli in kaosu s smetmi ter avtobusi v Rimu.
Dopisnik Boštjan Anžin iz Beograda je poročal o novoletnem rajanju, protestih, eksodusu, grožnji Velike Albanije in onesnaženosti zraka.
Sredi božičnega razpoloženja v večkrat nagrajeni adventni hrvaški prestolnici se je oglasila dopisnica Tanja Borčič Bernard in opozorila na neizogibno vohunsko afero, ki tare politični vrh, in zgražanje navadnih državljanov nad nesposobnostjo oziroma neopravilnostjo sodstva, tudi ko gre za vnebovpijoče primere zločinov, ki jih posnamejo varnostne kamere.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat se iz Pekinga oglasi Uroš Lipušček.
V Moskvo smo poklicali dopisnico Vlasto Jeseničnik.
Z Dunaja se je oglasila Petra Kos Gnamuš, ki poroča o težavah tednika slovenske manjšine v Avstriji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Poklicali smo dopisnico iz Bližnjega Vzhoda Karmen Švegelj.
Boštjan Anžin se oglaša iz Beograda, kjer je na obisku avstrijski kancler Kurz, ki skuša rešiti konflikt med Beogradom in Prištino. Sicer v Beogradu čakajo na prižig lučk, ki bi moral biti že 3. 11.
Damjan Zorc je tokrat poklical v Združene države Amerike, od koder se je oglasil naš dopisnik Edvard Žitnik. Pogovarjala sta se o tem, kako noč čarovnic čedalje bolj postaja zgolj in samo potrošniški praznik, ki se vztrajno širi tudi v Slovenijo, o razstavi jugoslovanskega modernizma v New Yorku ter o vmesnih volitvah, ki z zelo razgreto kampanjo zaznamujejo trenutno politično razpoloženje v ZDA.
Neveljaven email naslov