Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Volilni supertorek v ZDA še ni dokončno določil, kdo bo Trumpov protikandidat, ponudil pa je vpogled v razmerje moči v razdeljeni Demokratski stranki.
Ameriške predsedniške volitve so eden najdražjih spektaklov na svetu, praktično nemogoče je izračunati, koliko v resnici stanejo. Po različnih ocenah naj bi za volitve leta 2016 kandidati in interesne skupine zapravili vsaj 2 milijardi in 100 milijonov evrov. Republikanci svojega kandidata za novembrske volitve že imajo, to bo aktualni predsednik Donald Trump, bolj zanimiv boj za nominacijo pa poteka v Demokratski stranki.
Supertorek je zaradi številčnosti volivcev ponudil boljši vpogled v razmerje znotraj moči stranke, resna kandidata ostajata le še dva, in sicer Joe Biden in Bernie Sanders. Prvi je star 77 let, drugi 78, oba sta belca, a po nastopih bi si težko bila bolj različna, sta pa oba kandidata po torku nemudoma pričela s precej nizkimi udarci in drugačnimi prijemi.
“Biden je zelo slabo začel s kampanjo, na soočenjih ni izstopal. Mnogi so ga odpisali. Je pa tisti kandidat sredine, ki v ospredje postavlja vrnitev dostojanstva Beli hiši in združitev struj, Demokratska stranka je polna različnih frakcij.” – Andrej Stopar
Tudi vrh Demokratske stranke je bolj naklonjen Bidnu kot Sandersu, a hkrati je presenetljivo, da je Biden kar naenkrat favorit za predsedniško nominacijo.
“Elisabeth Warren je včeraj odstopila iz bitke za nominacijo, a ni podprla nikogar, Sanders pa bi to v tem trenutku nujno potreboval. Kandidati, ki so odstopili pred tem, so svoje volivce nagovorili, da glasujejo za Bidna.”
Po trenutnih podatkih je v ZDA registriranih 226 primerov okužb z novim koronavirusom, umrlo je 12 ljudi, 19 zveznih držav pa je že obravnavalo primere okužb. Koronavirus je vplival na ameriško gospodarstvo, borzni indeksi so strmoglavili, kar pa ne gre na roko predsedniku Trumpu, ki svojo priljubljenost v ZDA uživa prav zaradi tega, ker gre gospodarstvu sicer izredno dobro.
“Trump je dejal, da je koronavirus dober za ZDA, saj tako Američani ostajajo doma in denar porabljajo doma, kar je dobro za gospodarstvo. Predsednik je prebivalce celo pozval, naj gredo v službo, tudi če se ne počutijo najboljše.”
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Volilni supertorek v ZDA še ni dokončno določil, kdo bo Trumpov protikandidat, ponudil pa je vpogled v razmerje moči v razdeljeni Demokratski stranki.
Ameriške predsedniške volitve so eden najdražjih spektaklov na svetu, praktično nemogoče je izračunati, koliko v resnici stanejo. Po različnih ocenah naj bi za volitve leta 2016 kandidati in interesne skupine zapravili vsaj 2 milijardi in 100 milijonov evrov. Republikanci svojega kandidata za novembrske volitve že imajo, to bo aktualni predsednik Donald Trump, bolj zanimiv boj za nominacijo pa poteka v Demokratski stranki.
Supertorek je zaradi številčnosti volivcev ponudil boljši vpogled v razmerje znotraj moči stranke, resna kandidata ostajata le še dva, in sicer Joe Biden in Bernie Sanders. Prvi je star 77 let, drugi 78, oba sta belca, a po nastopih bi si težko bila bolj različna, sta pa oba kandidata po torku nemudoma pričela s precej nizkimi udarci in drugačnimi prijemi.
“Biden je zelo slabo začel s kampanjo, na soočenjih ni izstopal. Mnogi so ga odpisali. Je pa tisti kandidat sredine, ki v ospredje postavlja vrnitev dostojanstva Beli hiši in združitev struj, Demokratska stranka je polna različnih frakcij.” – Andrej Stopar
Tudi vrh Demokratske stranke je bolj naklonjen Bidnu kot Sandersu, a hkrati je presenetljivo, da je Biden kar naenkrat favorit za predsedniško nominacijo.
“Elisabeth Warren je včeraj odstopila iz bitke za nominacijo, a ni podprla nikogar, Sanders pa bi to v tem trenutku nujno potreboval. Kandidati, ki so odstopili pred tem, so svoje volivce nagovorili, da glasujejo za Bidna.”
Po trenutnih podatkih je v ZDA registriranih 226 primerov okužb z novim koronavirusom, umrlo je 12 ljudi, 19 zveznih držav pa je že obravnavalo primere okužb. Koronavirus je vplival na ameriško gospodarstvo, borzni indeksi so strmoglavili, kar pa ne gre na roko predsedniku Trumpu, ki svojo priljubljenost v ZDA uživa prav zaradi tega, ker gre gospodarstvu sicer izredno dobro.
“Trump je dejal, da je koronavirus dober za ZDA, saj tako Američani ostajajo doma in denar porabljajo doma, kar je dobro za gospodarstvo. Predsednik je prebivalce celo pozval, naj gredo v službo, tudi če se ne počutijo najboljše.”
Dopisnica Petra Kos Gnamuš o avstrijskih pravilih v novem šolskem letu, odzivih glede gradnje drugega bloka krške nuklearke in o kritični javnosti zaradi izgona beguncev-
Dopisnica Karmen Švegl o tem, da bodo Talibani kmalu imeli proste roke in zagotovo ne bodo kar tako prizanesli ljudem, proti katerim so se borili zadnjih 20 let.
Precepljenih je 62 odstotkov prebivalcev, tudi med učitelji je bistveno višja precepljenost kot v Sloveniji, pravi naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž.
Kako po arabskem svetu odmeva razkritje, da vohunski program izraelskega podjetja NSO Group uporabljajo tudi številne zalivske države in kako močno je covid-19 vernikom otežil tradicionalno vsakoletno romanje v Meko?
Naš beograjski dopisnik Boštjan Anžin tokrat o tem, da se kljub obilici cepiv v Srbiji za cepljenje še vedno odloča premalo ljudi, zlasti mladih, o prvih potezah Slavija Trifonova, relativnega zmagovalca na predčasnih volitvah v Bolgariji, ter o množičnem dopustovanju Srbov v Albaniji.
Janko Petrovec iz Rima poroča o nogometni evforiji, smrti velike italijanske glasbene in televizijske zvezdnice in napovedih za turistično sezono.
Igor Jurič o predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije, četrtfinalni tekmi na evropskem nogometnem prvenstvu med Belgijo in Nemčijo, evropskem digitalnem covidnem potrdilu in pozivu za usklajeno odpiranje meja EU.
Kako deluje nova zagrebška oblast in kako se, potem ko ji po 20 letih padajo okostnjaki iz omar, spoprijema s preteklostjo? Kako je Hrvaška pripravljena na poletno turistično sezono, na kaj morajo biti pozorni slovenski turisti, ki bodo tudi letos množično obiskali hrvaško obalo?
O srečanju Bidna in Putina v Ženevi, ameriških sporočilih evropskih zaveznikom in zbliževanju ZDA z Evropsko unijo.
Moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik o razmerah v Belorusiji, njenem odnosu z Rusijo, evropskem nogometnem prvenstvu in srečanju Bidna in Putina, v času njegovega vladanja se je v ZDA zamenjalo že pet predsednikov.
V 18. vzporedniku se sprašujemo o tem, kdaj bomo k severnim sosedom lahko potovali z digitalnimi potrdili. V praksi naj bi jih uvedli že v petek, a so zaradi tehničnih težav začetek prestavili. Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo tudi o spornem zemljevidu političnega islama, menjavah v stranki Svobodnjakov, gospodarskih kazalcih in novih dvojezičnih jasli v Celovcu. Vprašamo pa se tudi, kakšni turisti so naši severni sosedi. Kako Slovenci vidimo avstrijske turiste, kako se vidijo sami?
Voditelji EU so se morali kljub predvideni strateški razpravi o odnosih z Rusijo morali lotiti ravnanja Belorusije
V 18. vzporedniku se obračamo proti italijanski prestolnici, kjer na Globalnem zdravstvenem vrhu razpravljajo o lekcijah, ki se jih moramo naučiti o pandemijah. Tudi zaradi turizma - Italija namreč spet začenja vabiti na počitnikovanja v svojih številnih letoviščih. Vse ceste pa tokrat ne vodijo v Rim. Pred prihodom kolesarskega Gira d’Italia v Slovenijo z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem razmišljamo o kultnem statusu te dirke med italijanskimi športnimi navdušenci.
Spopadi med Izraelom in Palestinci so v tem tednu pripeljali do roba nove vojne. Z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, če se je večjemu spopadu še mogoče izogniti, komu novo zaostrovanje razmer koristi ter kako so v podstat spopadov vtkane notranjepolitične zdrahe v Izraelu in med Palestinci. Razmislimo tudi o vlogi Združenih držav ter odnosu do palestinskega vprašanja v arabskem svetu.
Z beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom o volitvah v Albaniji in v Bolgariji ter o neobičajnih ukrepih, s katerimi v Srbiji skušajo doseči čim višjo precepljenost.
Z zagrebško dopisnico Tanjo Borčič Bernard o tem, kakšne ukrepe za poln zagon turizma sprejemajo na Hrvaškem, s kakšnimi težavami se sooča kampanja cepljenja in kakšni so hrvaški odzivi na non-paper, ki to ni.
V 18. vzporedniku se podajamo v državo, kjer je temperatura v notranjepolitičnem loncu dosegla vrelišče. Za svojega kanclerskega kandidata so se ta teden v Nemčiji odločili tako konservativci kot zeleni. Z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž razmišljamo, kako bo odločitev za Armina Lascheta v največji stranski CDU/CSU vplivala na potek kampanje pred jesenskimi zveznimi parlamentarnimi volitvami, s kakšnim programom stranka Zelenih hitro pridobiva podporo in o problematičnih nemško-ruskih odnosih. Obračamo pa se tudi proti poletju in se sprašujemo, koliko in kako bodo letos potovali Nemci.
Kar nekaj odprtih političnih vprašanje je v Rusiji, še eno so na seznam včeraj dodali Američani. Ameriška vlada je včeraj v skladu s pričakovanji uvedla nove sankcije proti Rusiji zaradi računalniških vdorov in vpletanja v volitve ter še drugih problematičnih točk v odnosih med državama. ZDA so izgnale deset ruskih diplomatov in kaznovale več deset oseb in podjetij.
V Združenih državah Amerike se je začelo sojenje, ki bo zaznamovalo ameriško družbo, ne glede na to, kakšen bo razplet, poroča naš vašingtonski dopisnik Andrej Stopar.
Z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem smo se kljub omejitvam gibanja odpravili v kar dve državi, v Vatikan in Italijo. Kako bodo v središču Rimskokatoliške cerkve praznovali veliko noč v razmerah pandemije?
Neveljaven email naslov