Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Polona Fijavž, Berlin

01.05.2020

18. vzporednik gre na praznik v mesto, ki se ponaša z bogato zgodovino zborovanj ob 1. maju. Ne zaznamujejo jih le sindikalni shodi, poceni pivo in nemške klobasice, v Berlinu so bila zborovanja v preteklih letih tudi burna in nasilna, posamezne mestne četrti so vsako leto postala prizorišče spopadov med protestniki in policijo. Kako Nemci obeležujejo praznik dela v letošnjih kriznih razmerah nam opiše naša berlinska dopisnica Polona Fijavž, s katero razmišljamo tudi o gospodarskih kazalcih, prihajajočem predsedovanju EU in zakulisnem spopadu za naslednika kanclerke Angele Merkel.

“Berlin je v Nemčiji poleg Hamburga mesto, kjer je 1. maj skoraj največji praznik; kjer se zbere največ ljudi. Vsako leto so povsod organizirani shodi, koncerti, delavnice za otroke, a letos je vse to zmanjšano, sindikati so odpovedali zborovanja oz. so jih prestavili na splet. Pravica do protestov je demokratična pravica in tudi prepoved zborovanj so morali v Nemčiji preklicati. V Hamburgu in Berlinu jih dovolijo pod pogoji, da se zbere 20-25 ljudi in da imajo maske. To je še vedno pomemben dan, še vedno se je treba boriti za svoje pravice.”

Letošnji moto sindikatov je, da ob solidarnosti nisi nikoli sam. V Nemčiji so sindikati glede na ukrepe nemške vlade zadovoljni, kajti prvi cilj vlade je preprečiti brezposelnost. Zato so spremenili zakonodajo, rekordne zneske namenjajo delodajalcem, da ne odpuščajo ljudi. Osrednje sporočilo nemške vlade je, da ne bodo nikogar pustili samega.

“Zdravstveni delavci, negovalke, prodajalke, učitelji … vsem tem, ki držijo družbo pokonci, ni dovolj ploskanje, niso dovolj čokoladice, treba jim je urediti plače. Opazila pa sem, da se ljudje, ki se po nekem določenem času vračajo na delo, veselijo. Delo je vrednota, ki se ji ljudje ne želijo odpovedati.”

Ob praznovanju praznika dela pa smo se s Polono Fijavž pogovarjali tudi o zakulisnem spopadu za naslednika kanclerke Angele Merkel. Kot eden izmed kandidatov pa se v zadnjih tednih omenja tudi vodja sestrske stranke CSU Markus Söder, premier dežele Bavarske. V času krize je s svojim vodenje odziva v tej deželi pridobil izjemno visoko podporo, po nedavni anketi ga tam podpira kar 94 % volivcev. Kdo ima po predvidevanjih trenutno največ možnosti, bi se lahko tudi Söder resno vmešal v boj za naslednika Merklove?

“Ta kriza je premešala karte. Zanimivo je, da je Merklovi zrasla podpora, veliko ljudi si želi, da bi še ostala, saj je v kriznih trenutkih dobro odreagirala. Dober kandidat pa bi res lahko bil Markus Söder, premier dežele Bavarske.”


18. vzporednik

793 epizod


Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.

Polona Fijavž, Berlin

01.05.2020

18. vzporednik gre na praznik v mesto, ki se ponaša z bogato zgodovino zborovanj ob 1. maju. Ne zaznamujejo jih le sindikalni shodi, poceni pivo in nemške klobasice, v Berlinu so bila zborovanja v preteklih letih tudi burna in nasilna, posamezne mestne četrti so vsako leto postala prizorišče spopadov med protestniki in policijo. Kako Nemci obeležujejo praznik dela v letošnjih kriznih razmerah nam opiše naša berlinska dopisnica Polona Fijavž, s katero razmišljamo tudi o gospodarskih kazalcih, prihajajočem predsedovanju EU in zakulisnem spopadu za naslednika kanclerke Angele Merkel.

“Berlin je v Nemčiji poleg Hamburga mesto, kjer je 1. maj skoraj največji praznik; kjer se zbere največ ljudi. Vsako leto so povsod organizirani shodi, koncerti, delavnice za otroke, a letos je vse to zmanjšano, sindikati so odpovedali zborovanja oz. so jih prestavili na splet. Pravica do protestov je demokratična pravica in tudi prepoved zborovanj so morali v Nemčiji preklicati. V Hamburgu in Berlinu jih dovolijo pod pogoji, da se zbere 20-25 ljudi in da imajo maske. To je še vedno pomemben dan, še vedno se je treba boriti za svoje pravice.”

Letošnji moto sindikatov je, da ob solidarnosti nisi nikoli sam. V Nemčiji so sindikati glede na ukrepe nemške vlade zadovoljni, kajti prvi cilj vlade je preprečiti brezposelnost. Zato so spremenili zakonodajo, rekordne zneske namenjajo delodajalcem, da ne odpuščajo ljudi. Osrednje sporočilo nemške vlade je, da ne bodo nikogar pustili samega.

“Zdravstveni delavci, negovalke, prodajalke, učitelji … vsem tem, ki držijo družbo pokonci, ni dovolj ploskanje, niso dovolj čokoladice, treba jim je urediti plače. Opazila pa sem, da se ljudje, ki se po nekem določenem času vračajo na delo, veselijo. Delo je vrednota, ki se ji ljudje ne želijo odpovedati.”

Ob praznovanju praznika dela pa smo se s Polono Fijavž pogovarjali tudi o zakulisnem spopadu za naslednika kanclerke Angele Merkel. Kot eden izmed kandidatov pa se v zadnjih tednih omenja tudi vodja sestrske stranke CSU Markus Söder, premier dežele Bavarske. V času krize je s svojim vodenje odziva v tej deželi pridobil izjemno visoko podporo, po nedavni anketi ga tam podpira kar 94 % volivcev. Kdo ima po predvidevanjih trenutno največ možnosti, bi se lahko tudi Söder resno vmešal v boj za naslednika Merklove?

“Ta kriza je premešala karte. Zanimivo je, da je Merklovi zrasla podpora, veliko ljudi si želi, da bi še ostala, saj je v kriznih trenutkih dobro odreagirala. Dober kandidat pa bi res lahko bil Markus Söder, premier dežele Bavarske.”


06.12.2019

Andrej Stopar, Washington

Na srečanju ob 70. obletnici zveze Nato se je ameriški predsednik Donald Trump spustil v nekaj osebnih obračunov z drugimi svetovnimi voditelji in si odprl še nekaj novih zunanjepolitičnih front. Na domačem političnem prizorišču mu za ovratnik dihajo demokrati, ki pripravljajo ustavno obtožbo. Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o tem, kako bodo procesi v zvezi s Trumpovo ukrajinsko afero vplivali na prihajajoče volitve, ali gre za resen poskus odstavitve predsednika ali le za kameram in fotoaparatom namenjeno politično tragikomedijo, analiziramo pa tudi Melanijin prispevek k drugačni božični podobi Bele hiše.


29.11.2019

Tanja Borčić Bernard, Zagreb

Iz Zagreba Tanja Borčić Bernard o stavki učiteljev, predvolilni kampanji za predsedniško mesto in predsedovanju Hrvaške Svetu Evropske unije.


22.11.2019

Petra Kos Gnamuš, Dunaj

O izginotju še zadnje kadilske oaze v srednji Evropi, iskanju nove vlade in koroški Slovenki Olgi Voglauer v avstrijskem parlamentu.


15.11.2019

Mojca Širok, Bruselj

V Bruslju je jesen zaznamovala negotovost na številnih področjih - brexit, iskanje novih komisarjev in grožnja podnebnih sprememb poganjajo dinamično politično dogajanje.


08.11.2019

Uroš Lipušček, Peking

Kitajska in Evropska unija se glede političnih vprašanj pogosto znajdeta na različnih bregovih, kljub temu pa gospodarsko sodelovanje vztrajno raste. Izrazit primer so izdelki visokotehnoloških industrij - v EU jih največ uvozimo prav s Kitajske, lani jih je bilo kar za 130 milijard evrov. Z našim dopisnikom Urošem Lipuščkom se odpravimo na pot po kitajski visokotehnološki industriji, se zapeljemo s samovozečim avtobusom in razmišljamo o možnostih sodelovanja med Slovenijo in Kitajsko pri razvoju umetne inteligence. Zaletimo se tudi v kitajski spletni požarni zid.


01.11.2019

Adrijan Bakič, London

Združeno kraljestvo se je po štirih letih ognjevitih razprav, treh prestavitvah brexita in napovedanih že drugih predčasnih volitvah znašlo v zelo nezavidljivem položaju. Parlament je serijsko zavračal predloge predsednika vlade Borisa Johnsona, vlada ni izpolnila svoje obljube o dokončnem odhodu iz EU do konca oktobra ne glede na vse okoliščine. Del političnih strank si želi novega referenduma, del dokončne potrditve sporazuma, na ulicah se vrstijo protesti nasprotnikov in podpornikov brexita, nesoglasja se poglabljajo.


25.10.2019

Karmen Švegl, turško-sirska meja

Reportaža z obmejnega območja razkriva novo ravnotežje moči v severni Siriji.


18.10.2019

Boštjan Anžin, Beograd

Jesen na Balkanu prinaša politične preobrate, Albanija in Severna Makedonija brez zelene luči za začetek pristopnih pogajanj.


11.10.2019

Vlasta Jeseničnik, Moskva

V Rusiji so praznovali 67. rojstni dan Vladimirja Putina, ob tem so opozicijski protesti v Moskvi vedno močnejši, česar pa ne čutijo v najmanj poseljeni ruski republiki Altaj.


04.10.2019

Gašper Andrinek, Atene

V Atenah prve velike stavke po ustoličenju nove grške vlade, begunska kriza na grških otokih in zapleteno sojenje politični stranki.


27.09.2019

Janko Petrovec, Rim

Strankarsko in sploh politično življenje v Italiji je že nekaj časa zelo burno, ledenik grozi, da bo zgrmel z Mont Blanca, v cerkvenih krogih pa v ospredje prihajata odnos Vatikana do varovanja okolja ter nazadnje še vprašanje ohranjanja duhovniškega celibata v Rimskokatoliški cerkvi.


20.09.2019

Andrej Stopar, Washington

Trump noče vojne v Bližnjem vhodu in celotno politično življenje v ZDA se že vrti okoli volitev


10.09.2019

Boštjan Anžin, Beograd

Poklicali smo dopisnika v Beogradu Boštjana Anžina, ki je spregovoril o eksodusu srbskih državljanov, volitvah na Kosovem in incidentu na hrvaško-srbski meji.


03.09.2019

Tanja Borčić Bernard, Zagreb

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


27.08.2019

Janko Petrovec, Rim

Poklicali smo Janka Petrovca v Rim, ki je podrobno spremljal vladno krizo, sinodo valdeške cerkve in preporod tradicionalne glasbe in plesa tárante.


20.08.2019

Igor Jurič, Bruselj

V 18. vzporednik se iz Bruslja oglaša naš dopisnik Igor Jurič. Govorimo o izzivih, ki čakajo nastajajočo novo Evropsko komisijo, dotaknili pa se bomo tudi teme, ki se ji v povezavi z Evropsko unijo skoraj ne moremo izogniti – brexita.


13.08.2019

Karmen Švegl, Bližnji vzhod

Končuje se drugi največji muslimanski praznik Kurban-bajram. Verniki se počasi vračajo tudi iz Hadža, oziroma tradicionalnega romanja v Meko. Jemen je medtem razpadel na sever, kjer vlada šiitska skupina, in jug, kjer so oblast prevzeli seperatisti. Ogromno tamkajšnjih prebivalcev je zaradi lakote in ekološke katastrofe, ki sta neposredni posledici vojne, umrlo.


06.08.2019

Polona Fijavž, Berlin

V Berlinu so junija sprejeli zakon o električnih skirojih. Omejitev je 20 km/h, pravila so podobna kot za kolesarje. Čelade niso potrebne in če ni kolesarske steze, se lahko vozijo po pločnikih.


30.07.2019

Edvard Žitnik, New York

Še zadnjič smo kot dopisnika v New Yorku poklicali Edvarda Žitnika.


23.07.2019

Petro Kos Gnamuš, Dunaj

Pred vrati so volitve v Avstriji, zaenkrat kaže da bo ljudska stranka prepričljivo zmagala. Ni pa še jasno, kdo bo v koaliciji."Še nikoli se ni toliko govorilo o tem, da so stranke brez pribite pare. Skupno naj bi si stranke za kampanje sposodile kar 26 milijonov evrov."Poleg dokončne prepovedi kajenja v zaprtih prostorih, bodo v Avstriji prepovedali tudi uporabo plastičnih vrečk. Medtem pa je kot kaže boja za pravice manjšin konec."Generacije, ki jim je to veliko pomenilo, se počasi poslavljajo, mladi pa nimajo nobenega interesa, da bi se borili za manjšinske pravice."


Stran 13 od 40
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov