Z dopisnikom Jankom Petrovcem o gospodarskih posledicah italijanskih mest na turizem, o začetku novega šolskega leta, o novem volilnem zakonu in o jesenski festivalski sezoni.

V Italiji se tik pred začetkom šolskega leta spopadajo z novim valom okužb, hkrati pa skušajo čim bolje izkoristiti poletno turistično sezono. Prvič po maju so zabeležili več kot 1000 novih okužb s koronavirusom v enem dnevu. Italijanski minister za zdravje, Roberto Speranza, je izjavil, da ne nameravajo ponovno "zapreti" države kot pred meseci, a vseeno se pred začetkom novega šolskega leta pripravljajo nove ukrepe za preprečevanje širjenja virusa.

"Če se je število aktivnih primerov prejšnji mesec gibalo med 12 in 13 tisoč, jih imamo v Italiji zdaj znova 22 tisoč. Vendar pa je slika zdaj vendarle precej drugačna kot spomladi: v bolnišnicah je samo 1200 ljudi, od tega na intenzivni negi 67, velika večina novoodkritih pozitivnih pa so nesimptomatični in mladi ljudje. Razlog je preprost: število brisov, ki jih v Italiji vzamejo vsak dan, je preseglo 90 tisoč –  to pa predvsem na račun obveznega testiranja povratnikov s počitnic v Španiji, Grčiji, Hrvaški in na Malti." – Janko Petrovec

Čez približno mesec dni v Italiji načrtujejo ustavni referendum o skrčenju števila parlamentarcev, ki so ga spomladi zaradi epidemije že morali prestaviti.

"Gre za preprosto in hkrati revolucionarno novost. Italijanski parlament ima 950 parlamentarcev. Po ustavnem zakonu, ki so ga sprejeli lani oktobra, se bo število poslancev, izvoljenih na naslednjih volitvah, skrčilo na 400, število izvoljenih senatorjev pa na 200. Novi parlament bo torej imel za dobro tretjino manj izvoljenih - ali skupaj 600, k čemur je treba dodati do največ pet dosmrtnih senatorjev. Veliko presenečenje bi bilo, če zakon ne bi dobil potrebne podpore. Vendar pa marsikoga upravičeno skrbi – zlasti v manjših deželah, ki bodo imele po novem bistveno slabšo zastopanost predvsem v senatu. Proti spremembi so tudi v slovenski manjšini, in to zaradi možnosti slovenskega zastopstva v parlamentu."

Tudi turizem, ki je ena močnejših italijanskih panog, je letos trpel. V okolici Rima je bila turistična slika precej porazna. Nekoliko več turistov je bilo na ulicah in trgih šele sredi avgusta. Romarjev v Vatikanu je zelo malo, hoteli s petimi zvezdicami, v katere so hodili predvsem Američani, Rusi in Arabci, so po večini še zaprti. Prvi turistični avtobusi so se po mestu pokazali šele prejšnji teden. Podobno je v drugih velikih turističnih mestih, kot so Benetke in Firence, hud izpad pa je doživel tudi Milano, predvsem zaradi odsotnosti velikih sejemskih in modnih dogodkov.

"Toda ni vse črno. V poletnih letoviščih so zmerno optimistični: če na italijanskih plažah letos manjkajo Nemci in ostali tujci, pa je zato toliko več Italijanov ostalo doma. Toda moda tega poletja je ponovno odkrivanje podeželja in srednjeveških mestec, ki jim v Italiji pravijo 'borghi'. Veliko ljudi je počitnice izkoristilo za odkrivanje teh starih zakladov države, med katerimi je na tisoče na pol zapuščenih. To poletje so se številni Italijani počutili varneje, če so bili daleč od množice."