Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo o usklajenosti odzivov držav članic EU, o tem, kako bodo novi rekordi števila okužb vplivali na gospodarstvo in o zatikanjih med pogajanji EU in Združenega kraljestva.
Stara celina se je znova znašla v primežu pandemije in vsaka država po svoje skuša zamejiti širjenje virusa. Belgija je ena najhuje prizadetih držav na svetu po številu umrlih na milijon prebivalcev, število okužb se spet povečuje. Bruseljska dopisnica Mojca Širok pove, da se vendar vse zdi drugače kot v pomladnem času.
"Vse je drugače, in to precej drugače. V Belgiji se je v 14 dneh glede na 100.000 prebivalcev število okužb povečalo za približno 200 odstotkov. Na intenzivnih oddelkih imajo 2000 postelj, tudi vso opremo, ki je za zdravljenje bolnikov potrebna. Belgijski minister za zdravje je v petek opozoril, da je državo že zajel cunami, ne samo okužb, ampak cunami hudo obolelih. V Belgiji bo sredi novembra zasedenih 2000 postelj, če jim ne bo uspelo zajeziti virusa."
Odzivi posameznih držav članic ob prvem valu epidemije so bili zelo različni, meje so se zaprle in veliko očitkov je pozneje letelo na nezmožnost usklajenega ukrepanja v okviru združene Evrope. Pri drugem valu epidemije je po besedah dopisnice bolje predvsem na dveh področjih. Ti sta zapiranje in prehodi meja. Veliko več je usklajevanj in dogovarjanj. Enotni trg tako ni popolnoma ohromljen. Druga izboljšava pa je boljše sodelovanje pri prihodnjih ukrepih, kot so nabava različne opreme s skupnimi javnimi naročili in vlaganje v cepivo.
Če se nam epidemija zdi dolgotrajna, pa imamo v Evropski uniji še eno krizo, ki pa se zdi že skoraj neskončna. Pogajanja o prihodnjih odnosih med Unijo in Združenim kraljestvom po brexitu se zdijo v najboljšem primeru zapletena, ta teden so bila celo prekinjena, rok za dosego dogovora pa se bliža oziroma je že skoraj tu. Včeraj so se pogajanja nadaljevala in glavni pogajalec na strani Evropske unije Michel Barnier je povedal, "da je zelo pomembno, da smo spet sedli za isto mizo. Vsak dan šteje in imamo ogromno, ogromno skupno odgovornost". Najpomembnejši zadevi sta dostop do enotnega trga in poštena konkurenca.
"Včasih smo uporabljali izraz mehiška nadaljevanka, ker pa smo danes v času 2.0, bi rekla, da je brexit podoben netflixovi kriminalni seriji. Ko se ti že zdi, da si pri koncu, se še vedno zgodi preobrat, zato da bi zadostili občinstvu." – Mojca Širok
788 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo o usklajenosti odzivov držav članic EU, o tem, kako bodo novi rekordi števila okužb vplivali na gospodarstvo in o zatikanjih med pogajanji EU in Združenega kraljestva.
Stara celina se je znova znašla v primežu pandemije in vsaka država po svoje skuša zamejiti širjenje virusa. Belgija je ena najhuje prizadetih držav na svetu po številu umrlih na milijon prebivalcev, število okužb se spet povečuje. Bruseljska dopisnica Mojca Širok pove, da se vendar vse zdi drugače kot v pomladnem času.
"Vse je drugače, in to precej drugače. V Belgiji se je v 14 dneh glede na 100.000 prebivalcev število okužb povečalo za približno 200 odstotkov. Na intenzivnih oddelkih imajo 2000 postelj, tudi vso opremo, ki je za zdravljenje bolnikov potrebna. Belgijski minister za zdravje je v petek opozoril, da je državo že zajel cunami, ne samo okužb, ampak cunami hudo obolelih. V Belgiji bo sredi novembra zasedenih 2000 postelj, če jim ne bo uspelo zajeziti virusa."
Odzivi posameznih držav članic ob prvem valu epidemije so bili zelo različni, meje so se zaprle in veliko očitkov je pozneje letelo na nezmožnost usklajenega ukrepanja v okviru združene Evrope. Pri drugem valu epidemije je po besedah dopisnice bolje predvsem na dveh področjih. Ti sta zapiranje in prehodi meja. Veliko več je usklajevanj in dogovarjanj. Enotni trg tako ni popolnoma ohromljen. Druga izboljšava pa je boljše sodelovanje pri prihodnjih ukrepih, kot so nabava različne opreme s skupnimi javnimi naročili in vlaganje v cepivo.
Če se nam epidemija zdi dolgotrajna, pa imamo v Evropski uniji še eno krizo, ki pa se zdi že skoraj neskončna. Pogajanja o prihodnjih odnosih med Unijo in Združenim kraljestvom po brexitu se zdijo v najboljšem primeru zapletena, ta teden so bila celo prekinjena, rok za dosego dogovora pa se bliža oziroma je že skoraj tu. Včeraj so se pogajanja nadaljevala in glavni pogajalec na strani Evropske unije Michel Barnier je povedal, "da je zelo pomembno, da smo spet sedli za isto mizo. Vsak dan šteje in imamo ogromno, ogromno skupno odgovornost". Najpomembnejši zadevi sta dostop do enotnega trga in poštena konkurenca.
"Včasih smo uporabljali izraz mehiška nadaljevanka, ker pa smo danes v času 2.0, bi rekla, da je brexit podoben netflixovi kriminalni seriji. Ko se ti že zdi, da si pri koncu, se še vedno zgodi preobrat, zato da bi zadostili občinstvu." – Mojca Širok
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V 18. vzporednik se iz bele in praznične Moskve oglaša dopisnica Vlasta Jeseničnik.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Kitajska velemesta se vse bolj dušijo v smogu, še dosti hujše okoljske zagate pa daljnovzhodni velikanki grozijo ob koncu 21. stoletja. Po novi znanstveni študiji o pregrevanju ozračja bo takrat velik del Kitajske pod vodo, druge dele pa bo prizadela huda suša. Več Uroš Lipušček.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Uroš Lipušček se je iz Pekinga javil sredi kitajskega zlatega tedna, največjega praznika, s katerim se spominjajo ustanovitve Ljudske republike Kitajske. “Teden dni ljudje ne delajo, vsaj ves javni sektor, nekatere privatne tovarne vseeno obratujejo.” Sicer pa se v Pekingu spopadajo s težavo, ki so se je skoraj že privadili – s hudim smogom. Onesnaženje zraka je ena izmed tematik, s katero so se oblasti začele intenzivno ukvarjati, a do znatnega izboljšanja zraka je še vsaj 10 do 15 let. Močno odmevajo tudi Nobelove nagrade, saj je ena izmed prejemnic nagrade za medicino Kitajka JouJou Tu, ki je odkrila zdravilo, ki znižuje stopnjo smrtnosti pri bolnikih z malarijo.
Več kot 230.000 prebežnikov je samo v zadnjih mesecih v Nemčiji zaprosilo za azil, uradni Berlin pa je številko, koliko beguncev bo sprejel, že večkrat popravil navzgor, nazadnje na milijon. A zadnje dni bolj kot begunska problematika nemške medije zaposluje afera ‘dieselgate’ – nemški avtomobilistični gigant je s svojimi dejanji močno pretresel ne samo temelje Volkswagna, ampak celotne nemške avtomobilistične industrije. In ko je zamajano zaupanje v vsemogočni nemški avto je mogoče vse.
Evropska unija kljub več mesecev trajajoči begunski krizi in izzivom, ki jih prinaša, ni našla zanesljivih in dolgoročnih rešitev. Še več: države v jugovzhodni Evropi se vsaka po svoje lotevajo težav: Madžarska s postavljanjem žičnatih ograj, Hrvaška s preusmerjanjem beguncev proti schengenskim mejam in tako naprej. Države na Balkanu druga drugo obtožujejo neprimernega ravnanja in grozijo s sankcijami. Ali bo kaj drugače po torkovem srečanju notranjih ministrov v Bruslju in po vrhu šefov držav dan pozneje? Pa tudi o Grčiji po volitvah in o začetku šolskega leta v Belgiji smo se pogovarjali z našim dopisnikom Matjažem Troštom.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Neveljaven email naslov