Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o vzrokih za razlike pravega števila smrtnih žrtev epidemije, o pripravah na letošnje parlamentarne volitve in o napovedanih spremembah ustave v nemirni Belorusiji.
Rusija ima eno najvišjih stopenj okužb s koronavirusom na svetu, doslej se je okužilo že približno 3,5 milijona prebivalcev, a v zadnjih dneh lahko beremo o zmanjševanju števila okužb. Lahko zasledimo tudi trikratne razlike v podatkih o številu umrlih.
"V Rusiji je odprto skoraj vse, restavracije, gledališča, koncertne dvorane, bazeni in fitnesi. Nekatere omejitve veljajo v gledališčih in kinodvoranah. V primerjavi z evropskimi državami Rusi živijo bolj ali manj normalno. Glede števila umrlih za covidom-19 pa se podatki Operativnega štaba za boj proti koronavirusu in ruskega Statističnega urada močno razlikujejo. Po podatkih prvega je zaradi covida-19 umrlo več kot 64.ooo ljudi, medtem pa Statistični urad navaja podatek, da je od lanskega januarja do novembra v Rusiji umrlo skoraj 230.000 ljudi več kot v enakem obdobju leta 2019." – Vlasta Jeseničnik
Eden večjih dogodkov v letošnjem letu bodo nedvomno tudi parlamentarne volitve. To bo že drugič med epidemijo, da se bodo Rusi odpravili na volišča, lani so glasovali na referendumu o spremembah ustave. Putin si je s tem omogočil vztrajanje na položaju še globoko v 30. leta. Volitve zaznamuje tudi nedavna zastrupitev enega izmed najpomembnejših osebnosti ruske opozicije Alekseja Navalnega. Za zastrupitev Navalni obtožuje Putina in trdi, da ima za to tudi dokaze. Kako pa je zastrupitev vplivala na razporeditev moči v Rusiji?
"Zastrupitev Alekseja Navalnega je bila za njegove privržence velik šok, a opozicija po tem ni stopila skupaj. Na politično moč tako nima velikega vpliva."
V zadnjem času je bilo manj izpostavljeno dogajanje v Belorusiji, kjer še vedno potekajo protesti po sporih predsedniških volitvah, na katerih je zmago razglasil dolgoletni voditelj Aleksander Lukašenko in jih EU ne priznava za legitimne. Lukašenko je zdaj napovedal spremembe ustave in ob tem tudi glasovanje na referendumu.
"Opozicija poudarja, da Lukašenku ne gre zaupati. Gre za avtoritarnega voditelja, ki državo vodi že več kot četrt stoletja. Lukašenko nikoli ne pove, kakšne naj bi bile dejanske spremembe ustave. Pri tem je ključno vprašanje, kako se bo spremenilo razmerje moči med zakonodajno, izvršilno in sodno oblastjo. Več kot očitno je, da si kupuje čas, saj se protestov v zadnjih mesecih udeležuje malo ljudi."
781 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o vzrokih za razlike pravega števila smrtnih žrtev epidemije, o pripravah na letošnje parlamentarne volitve in o napovedanih spremembah ustave v nemirni Belorusiji.
Rusija ima eno najvišjih stopenj okužb s koronavirusom na svetu, doslej se je okužilo že približno 3,5 milijona prebivalcev, a v zadnjih dneh lahko beremo o zmanjševanju števila okužb. Lahko zasledimo tudi trikratne razlike v podatkih o številu umrlih.
"V Rusiji je odprto skoraj vse, restavracije, gledališča, koncertne dvorane, bazeni in fitnesi. Nekatere omejitve veljajo v gledališčih in kinodvoranah. V primerjavi z evropskimi državami Rusi živijo bolj ali manj normalno. Glede števila umrlih za covidom-19 pa se podatki Operativnega štaba za boj proti koronavirusu in ruskega Statističnega urada močno razlikujejo. Po podatkih prvega je zaradi covida-19 umrlo več kot 64.ooo ljudi, medtem pa Statistični urad navaja podatek, da je od lanskega januarja do novembra v Rusiji umrlo skoraj 230.000 ljudi več kot v enakem obdobju leta 2019." – Vlasta Jeseničnik
Eden večjih dogodkov v letošnjem letu bodo nedvomno tudi parlamentarne volitve. To bo že drugič med epidemijo, da se bodo Rusi odpravili na volišča, lani so glasovali na referendumu o spremembah ustave. Putin si je s tem omogočil vztrajanje na položaju še globoko v 30. leta. Volitve zaznamuje tudi nedavna zastrupitev enega izmed najpomembnejših osebnosti ruske opozicije Alekseja Navalnega. Za zastrupitev Navalni obtožuje Putina in trdi, da ima za to tudi dokaze. Kako pa je zastrupitev vplivala na razporeditev moči v Rusiji?
"Zastrupitev Alekseja Navalnega je bila za njegove privržence velik šok, a opozicija po tem ni stopila skupaj. Na politično moč tako nima velikega vpliva."
V zadnjem času je bilo manj izpostavljeno dogajanje v Belorusiji, kjer še vedno potekajo protesti po sporih predsedniških volitvah, na katerih je zmago razglasil dolgoletni voditelj Aleksander Lukašenko in jih EU ne priznava za legitimne. Lukašenko je zdaj napovedal spremembe ustave in ob tem tudi glasovanje na referendumu.
"Opozicija poudarja, da Lukašenku ne gre zaupati. Gre za avtoritarnega voditelja, ki državo vodi že več kot četrt stoletja. Lukašenko nikoli ne pove, kakšne naj bi bile dejanske spremembe ustave. Pri tem je ključno vprašanje, kako se bo spremenilo razmerje moči med zakonodajno, izvršilno in sodno oblastjo. Več kot očitno je, da si kupuje čas, saj se protestov v zadnjih mesecih udeležuje malo ljudi."
Karmen Švegl se je tokrat oglasila z Malte, ki se je na naslovnicah svetovnih medijev pojavila po oktobrskem umoru novinarke Daphne Caruane Galizie.
V 18. vzporednik se je tokrat oglasila dopisnica iz Avstrije Petra Kos Gnamuš.
18. vzporednik klilče v Rim. Z aktualnimi informacijami se je Damjanu Zorcu oglasil dopisnik Janko Petrovec.
18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat se iz Zagreba oglasila Tanja Borčić Bernard.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V 18. vzporednik se je oglasila dopisnica iz Bruslja Erika Štular.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Nina Kojima iz Londona poroča o neskončnih vrstah pred trgovinami in nakupovalnimi centri na Boxing Day - tradicionalno nakupovalni dan. "Nekateri trgovci so cene znižali toliko, da sploh ne ustvarjajo dobička, želijo le razprodati zaloge."
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V Nemčiji še vedno sestavljajo vlado, neonacistične skupine se krepijo, kebabom pa grozi izumrtje
V 18. vzporednik se je tokrat oglasila dopisnica iz Avstrije Petra Kos Gnamuš.
Tokratni dopisnik in gost rubrike je bil Janko Petrovec, dopisnik iz Rima, ki pa se je tokrat oglasil iz Catanie
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Iz New Yorka se je oglasil Edvard Žitnik.
Dopisnica iz Londona Nina Kojima je spregovorila o novih posledicah brexita, aferi Harvey Weinstein in o spoznanstvu s teniško legendo Billie Jean King.
Oglasil se je dopisnik iz Pekinga in poročal o zaostrovanju razmer na relaciji Severna Koreja / Južna Koreja, kitajskih počitnicah in severnokorejskih hekerjih.
Neveljaven email naslov