Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o vzrokih za razlike pravega števila smrtnih žrtev epidemije, o pripravah na letošnje parlamentarne volitve in o napovedanih spremembah ustave v nemirni Belorusiji.
Rusija ima eno najvišjih stopenj okužb s koronavirusom na svetu, doslej se je okužilo že približno 3,5 milijona prebivalcev, a v zadnjih dneh lahko beremo o zmanjševanju števila okužb. Lahko zasledimo tudi trikratne razlike v podatkih o številu umrlih.
"V Rusiji je odprto skoraj vse, restavracije, gledališča, koncertne dvorane, bazeni in fitnesi. Nekatere omejitve veljajo v gledališčih in kinodvoranah. V primerjavi z evropskimi državami Rusi živijo bolj ali manj normalno. Glede števila umrlih za covidom-19 pa se podatki Operativnega štaba za boj proti koronavirusu in ruskega Statističnega urada močno razlikujejo. Po podatkih prvega je zaradi covida-19 umrlo več kot 64.ooo ljudi, medtem pa Statistični urad navaja podatek, da je od lanskega januarja do novembra v Rusiji umrlo skoraj 230.000 ljudi več kot v enakem obdobju leta 2019." – Vlasta Jeseničnik
Eden večjih dogodkov v letošnjem letu bodo nedvomno tudi parlamentarne volitve. To bo že drugič med epidemijo, da se bodo Rusi odpravili na volišča, lani so glasovali na referendumu o spremembah ustave. Putin si je s tem omogočil vztrajanje na položaju še globoko v 30. leta. Volitve zaznamuje tudi nedavna zastrupitev enega izmed najpomembnejših osebnosti ruske opozicije Alekseja Navalnega. Za zastrupitev Navalni obtožuje Putina in trdi, da ima za to tudi dokaze. Kako pa je zastrupitev vplivala na razporeditev moči v Rusiji?
"Zastrupitev Alekseja Navalnega je bila za njegove privržence velik šok, a opozicija po tem ni stopila skupaj. Na politično moč tako nima velikega vpliva."
V zadnjem času je bilo manj izpostavljeno dogajanje v Belorusiji, kjer še vedno potekajo protesti po sporih predsedniških volitvah, na katerih je zmago razglasil dolgoletni voditelj Aleksander Lukašenko in jih EU ne priznava za legitimne. Lukašenko je zdaj napovedal spremembe ustave in ob tem tudi glasovanje na referendumu.
"Opozicija poudarja, da Lukašenku ne gre zaupati. Gre za avtoritarnega voditelja, ki državo vodi že več kot četrt stoletja. Lukašenko nikoli ne pove, kakšne naj bi bile dejanske spremembe ustave. Pri tem je ključno vprašanje, kako se bo spremenilo razmerje moči med zakonodajno, izvršilno in sodno oblastjo. Več kot očitno je, da si kupuje čas, saj se protestov v zadnjih mesecih udeležuje malo ljudi."
781 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o vzrokih za razlike pravega števila smrtnih žrtev epidemije, o pripravah na letošnje parlamentarne volitve in o napovedanih spremembah ustave v nemirni Belorusiji.
Rusija ima eno najvišjih stopenj okužb s koronavirusom na svetu, doslej se je okužilo že približno 3,5 milijona prebivalcev, a v zadnjih dneh lahko beremo o zmanjševanju števila okužb. Lahko zasledimo tudi trikratne razlike v podatkih o številu umrlih.
"V Rusiji je odprto skoraj vse, restavracije, gledališča, koncertne dvorane, bazeni in fitnesi. Nekatere omejitve veljajo v gledališčih in kinodvoranah. V primerjavi z evropskimi državami Rusi živijo bolj ali manj normalno. Glede števila umrlih za covidom-19 pa se podatki Operativnega štaba za boj proti koronavirusu in ruskega Statističnega urada močno razlikujejo. Po podatkih prvega je zaradi covida-19 umrlo več kot 64.ooo ljudi, medtem pa Statistični urad navaja podatek, da je od lanskega januarja do novembra v Rusiji umrlo skoraj 230.000 ljudi več kot v enakem obdobju leta 2019." – Vlasta Jeseničnik
Eden večjih dogodkov v letošnjem letu bodo nedvomno tudi parlamentarne volitve. To bo že drugič med epidemijo, da se bodo Rusi odpravili na volišča, lani so glasovali na referendumu o spremembah ustave. Putin si je s tem omogočil vztrajanje na položaju še globoko v 30. leta. Volitve zaznamuje tudi nedavna zastrupitev enega izmed najpomembnejših osebnosti ruske opozicije Alekseja Navalnega. Za zastrupitev Navalni obtožuje Putina in trdi, da ima za to tudi dokaze. Kako pa je zastrupitev vplivala na razporeditev moči v Rusiji?
"Zastrupitev Alekseja Navalnega je bila za njegove privržence velik šok, a opozicija po tem ni stopila skupaj. Na politično moč tako nima velikega vpliva."
V zadnjem času je bilo manj izpostavljeno dogajanje v Belorusiji, kjer še vedno potekajo protesti po sporih predsedniških volitvah, na katerih je zmago razglasil dolgoletni voditelj Aleksander Lukašenko in jih EU ne priznava za legitimne. Lukašenko je zdaj napovedal spremembe ustave in ob tem tudi glasovanje na referendumu.
"Opozicija poudarja, da Lukašenku ne gre zaupati. Gre za avtoritarnega voditelja, ki državo vodi že več kot četrt stoletja. Lukašenko nikoli ne pove, kakšne naj bi bile dejanske spremembe ustave. Pri tem je ključno vprašanje, kako se bo spremenilo razmerje moči med zakonodajno, izvršilno in sodno oblastjo. Več kot očitno je, da si kupuje čas, saj se protestov v zadnjih mesecih udeležuje malo ljudi."
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V 18. vzporednik se bo oglasila dopisnica z Bližnjega vzhoda Karmen Švegl
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Iz srca Evrope se vse bolje in močneje občuti, da imajo Francozi pred volitvami velike težave, saj z lučjo pri belem dnevu iščejo politike brez madežev, ki jih “napacajo” nepotizem, klientelizem, egoizem ... Zveni znano? No, v evropski prestolnici se bodo letošnjega marca, ki bo kmalu konec storil, spominjali še po začetku brexita: bo res pomenil začetek konca? Ali konec začetka?
Boštjan Anžin iz Beograda o predsedniški kampanji v Srbiji in nadaljevanju politične krize v Makedoniji.
Polona Fijavž iz Berlina o srečanju Merklove in Trumpa, spremembah na političnem parketu, ki jih je s svojo vrnitvijo v nemško politiko prinesel Martin Schulz in o dresdenski umetniški instalaciji, ki dviga veliko prahu.
V 18. vzporedniku Edvard Žitnik iz New Yorka o manjšemu številu turistov, Obami in Lou Reedu.
V 18. vzporednik se je oglasila dopisnica Nina Kojima, ki se, tako kot večina priseljencev v Veliko Britanijo, trenutno ukvarja predvsem s tem, kakšen bo status njene družine po Brexitu. V zvezi s tem je še veliko nejasnosti, tudi datum začetka pogajanj še ni znan. “Evropejci bodo lahko po Brexitu na Otok prihajali le začasno, pišejo mediji.”
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Iz Rima se je oglasil Janko Petrovec, ki je spregovoril o politični kombinatoriki, načrtovanju popotresne obnove in sanremskem festivalu.
Ravno ob vstopu v kitajsko leto petelina, ki bo trajalo skoraj 13 mesecev, se bomo o stremljenju Kitajcev in delovanju Kitajske pogovarjali z Urošem Lipuščkom iz Pekinga.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Če se pri nas po novem nevzdržen mraz začenja že pri nekaj stopinjah pod ničlo, Rusi še vedno vztrajajo: soliden mraz se začne pri minus 17. Na božični večer minulo soboto so imeli od minus 35 do minus 50 stopinj Celzija.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Neveljaven email naslov