Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bruseljska dopisnica Mojca Širok o projektu skupnega nakupa cepiv proti covidu-19, cepilnih potnih listih, novih razmerjih na evropski politični desnici in o zdajšnji podobi Slovenije v Bruslju.
Države članice EU so se odločile za skupni nakup cepiv proti covidu-19, a zdaj jih vse več glavno kritizira skupni projekt nabave cepiv, saj naj distribucija ne bi potekala dovolj hitro in učinkovito, prav tako cepljenje poteka prepočasi. Mojca Širok pojasnjuje, da je pomembno poudariti, da Bruselj pri cepljenju evropskih državljanov nima nič, samo to, da je podpisal skupno pogodbo za nakup cepiv. Samo cepljenje je izrazito v domenah držav članic, kako ga bodo organizirale. Na repu je Nizozemska, ki je sicer peto najmočnejše gospodarstvo, kar pomeni, da cepilne strategije nimajo velikih povezav s tem, ali si velik, majhen, bogat, ampak kako imaš organizirano primarno raven zdravja.
"Proizvodnih zmogljivosti ni dovolj za tako masovno proizvodnjo cepiva. Čeprav bi se morale tudi pri tem vprašanju države članice vprašati, zakaj je tako, kdo je v zadnjih letih, desetletjih omogočil, da se je industrija selila iz Evrope."
Veliko polemik je še vedno tudi glede cepilnih potnih listov.
Kakšna bodo nova razmerja moči na evropski politični desnici po (prisilnem) izstopu madžarskega Fidesza iz parlamentarne skupine evropskih konservativcev? Po brexitu je število poslancev v EU-parlamentu 795, Evropska ljudska stranka jih ima brez Fidesza 175, druga največja poslanska skupina pa jih ima 147. Zato razlik v razmerjih moči ne bo, je pa vprašanje, kam se bodo umestili Fideszovi poslanci, ker bo to veliko pomenilo tudi za njihovo politično profilacijo.
Kakšna je zdajšnja podoba Slovenije v Bruslju pred prihajajočim predsedovanjem EU?
"Definitivno Slovenija v zadnjih tednih v Bruslju vzbuja veliko pozornosti, in to ne samo zaradi prihajajočega predsedovanja EU, ki ga bo prevzela 1. julija."
793 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Bruseljska dopisnica Mojca Širok o projektu skupnega nakupa cepiv proti covidu-19, cepilnih potnih listih, novih razmerjih na evropski politični desnici in o zdajšnji podobi Slovenije v Bruslju.
Države članice EU so se odločile za skupni nakup cepiv proti covidu-19, a zdaj jih vse več glavno kritizira skupni projekt nabave cepiv, saj naj distribucija ne bi potekala dovolj hitro in učinkovito, prav tako cepljenje poteka prepočasi. Mojca Širok pojasnjuje, da je pomembno poudariti, da Bruselj pri cepljenju evropskih državljanov nima nič, samo to, da je podpisal skupno pogodbo za nakup cepiv. Samo cepljenje je izrazito v domenah držav članic, kako ga bodo organizirale. Na repu je Nizozemska, ki je sicer peto najmočnejše gospodarstvo, kar pomeni, da cepilne strategije nimajo velikih povezav s tem, ali si velik, majhen, bogat, ampak kako imaš organizirano primarno raven zdravja.
"Proizvodnih zmogljivosti ni dovolj za tako masovno proizvodnjo cepiva. Čeprav bi se morale tudi pri tem vprašanju države članice vprašati, zakaj je tako, kdo je v zadnjih letih, desetletjih omogočil, da se je industrija selila iz Evrope."
Veliko polemik je še vedno tudi glede cepilnih potnih listov.
Kakšna bodo nova razmerja moči na evropski politični desnici po (prisilnem) izstopu madžarskega Fidesza iz parlamentarne skupine evropskih konservativcev? Po brexitu je število poslancev v EU-parlamentu 795, Evropska ljudska stranka jih ima brez Fidesza 175, druga največja poslanska skupina pa jih ima 147. Zato razlik v razmerjih moči ne bo, je pa vprašanje, kam se bodo umestili Fideszovi poslanci, ker bo to veliko pomenilo tudi za njihovo politično profilacijo.
Kakšna je zdajšnja podoba Slovenije v Bruslju pred prihajajočim predsedovanjem EU?
"Definitivno Slovenija v zadnjih tednih v Bruslju vzbuja veliko pozornosti, in to ne samo zaradi prihajajočega predsedovanja EU, ki ga bo prevzela 1. julija."
A se je Hrvaški zavestno tveganje z odpiranjem turističnih zmogljivosti sredi pandemije izplačalo, kakšne bodo gospodarske posledice izpada dela dohodkov in kakšni so načrti za popotresno obnovo Zagreba v novem zakonu?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o vključitvi več tisoč beguncev v nemško družbo, njihovem položaju, izobrazbi in zaposlitvi ter posledicah, ki jih je imela odločitev Merklove, da odpre vrata za prosilce za azil.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o porazu Demokratične stranke socialistov na parlamentarnih volitvah, o novih pogajanjih med Srbijo in Kosovom ter o bolgarskem protestu proti vladi.
Z dopisnikom Jankom Petrovcem o gospodarskih posledicah italijanskih mest na turizem, o začetku novega šolskega leta, o novem volilnem zakonu in o jesenski festivalski sezoni.
Z dopisnico Mojco Širok o delovanju upravnega središča Evropske unije ob vseh omejitvah potovanj, o odzivih evropskih voditeljev na belorusko politično krizo in o trgovinskem sporazumu z Združenim kraljestvom.
Z dopisnico Karmen Švegl o stanju po eksploziji, prostovoljni pomoči mladih Libanoncev, o obljubljeni finančni in materialni pomoči mednarodne skupnosti ter protivladnih protestih.
Berlinska dopisnica Polona Fijavž o pisani zasedbi protestnikov in teorijah zarote, gospodarskih kazalcih v predsedujoči članici Evropske unije in napovedanem umiku dela ameriških vojakov iz Nemčije.
Tanja Borčić Bernard o odzivu zagrebških mestnih oblasti na naravne nesreče, rezultatih nedavnih parlamentarnih volitev in letošnji turistični sezoni na Hrvaškem.
Z Andrejem Stoparjem, našim dopisnikom iz ZDA, o hitri rasti števila okuženih in umrlih za koronavirusno boleznijo, Trumpovemu spreminjanju stališč v zvezi z nošenjem mask, njegovi novi podobi in o zapuščini Johna Lewisa.
Z bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl o preobrazbi Hagije Sofije v mošejo, izraelskih načrtih za priključitev ozemelj in pomenu dopisnikov v tujini.
O aktualnih razmerah na področju koronavirusa, kako je s turizmom pri naših severnih sosedih in kako potekajo priprave na 100. obletnico koroškega plebiscita.
Hitro povečevanje števila okuženih s koronavirusom v balkanskih državah napoveduje slabo poletje za turizem, že v Srbiji, ki je od vseh držav najbolj odprta, je zdajšnji upad števila turistov več kot devetdesetodstoten.
V 18. vzporedniku se tako kot številni Slovenci v teh dneh odpravljamo na hrvaško obalo.
Z našo dopisnico Vlasto Jeseničnik potujemo v Moskvo, kjer epidemija koronavirusne bolezni še zdaleč ni končana, a Rusi kljub temu ne umikajo svojih velikih načrtov.
Opustele ulice mest med epidemijo so pokazale, da so tudi v prometnih ureditvah mogoče hitre spremembe in ker se skoraj vsako mesto sooča s takšnim ali drugačnim prometnim problemom, so mnoga skušala izkoristiti zadnje mesece za načrtovanje drugačnih prometnih ureditev. Nekatera so na tem področju bolj aktivna kot druga, zato smo poklicali naše dopisnike, ki so epidemijo preživeli v mestih, od koder poročajo, da nam opišejo stanje prometa in spremembe, ki jih mesta načrtujejo. Nastopajo mesta Bruselj, Beograd, Moskva, Berlin, Rim, Washington, Zagreb in Dunaj.
Naša dopisnica iz Dunaja Petra Kos Gnamuš o ponovnem odprtju meje, ki je v preteklih tednih za mnoge predstavljala neprehodno oviro do svojcev ali službe.
Združene države so ta teden presegle žalostni mejnik in postale prve z več kot 100.000 mrtvimi zaradi koronavirusa, v ospredje pa že silijo teme, povezane z novembrskimi predsedniškimi volitvami.
Glede letošnjega poletja je še veliko neznank, sploh v državah, ki so močno odvisne od poletne turistične sezone. V Grčiji, kjer turizem zagotavlja kar petino bruto družbenega proizvoda, so pripravili pravila za delovanje plaž in turističnih namestitev, a turističnih delavcev ukrepi niso popolnoma pomirili.
V Srbiji so prejšnji konec tedna ljudje lahko preživeli zunaj. Velika sprememba po mesecu in pol izrednega stanja, ko med petkom in ponedeljkom ljudje sploh niso smeli zapuščati domov. Ukrepi srbske vlade so bili, vsaj v primerjavi s temi, ki so veljali v Sloveniji, zelo ostri. Več kot mesec in pol je bilo razglašeno izredno stanje. Skupaj z ukrepi proti širjenju virusa pa je prišlo tudi veliko sprememb, ki so vplivale na stanje demokracije v državi.
Janko Petrovec se nam oglaša tokrat iz Rima, kjer je preveril stanje na terenu, ob tem pa spregovoril še o pripravi novega vladnega paketa pomoči, s katerim premier Giuseppe Conte in njegovi zamujajo že skoraj mesec. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da je zaradi pojava pandemije zelo prizadeta turistična panoga, ki sicer zaleže za 13 odstotkov bruto domačega proizvoda. In za konec še o tistih, ki so zaradi krize “na boljšem” – italijanski vinarji v zadnjih štirih mesecih beležijo 8-odstotno rast prometa.
Neveljaven email naslov