Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem smo se kljub omejitvam gibanja odpravili v kar dve državi, v Vatikan in Italijo. Kako bodo v središču Rimskokatoliške cerkve praznovali veliko noč v razmerah pandemije?
Kot pravi naš rimski dopisnik Janko Petrovec, razpoloženje ni ravno praznično, ampak bolj spokojno, zaskrbljeno, celo nekoliko pusto – tako v Rimu kot tudi v Vatikanu: "Če razmišljamo s stališča vernika, je veliki petek resnično tesnoben dan – dan podoživljanja tega arhetipskega Jezusovega trpljenja, ki se ga v krščanskem kulturnem svetu že stoletja spominjamo na najrazličnejše načine, da bi tudi v njem našli odgovore lastnih stisk in trpljenj."
Ne približuje pa se le velika noč, ampak tudi 80-letnica začetka druge svetovne vojne v Jugoslaviji. Šesti april je tisti datum, ko so nacistična letala napadla Beograd. Skoraj polovico naše države je za dobri dve leti takrat zasedla fašistična Italija. Na vprašanje, kako bodo pri sosedih zaznamovali to okroglo obletnico, naš dopisnik odgovarja, da, kot kaže, je sploh ne bodo: "Oziroma, natančneje: ne bo je zaznamovalo državno vodstvo. In to je problem."
"V Italiji gre pri temi fašističnih zločinov za dva ločena tira: na eni strani so zgodovinarji, ki imajo morda eni bolj levičarske in drugi bolj konservativne poglede, vendar pa se strinjajo glede zgodovinskih dejstev. Problem je zlasti v tem, da zgodovinska dejstva ne privrejo v javni prostor. In za to je kriva zlasti politika. Politika nerada odpira vprašanja fašizma in njegovih zločinov, saj to po navadi sproži burne odzive na desnici. Pri tem igrajo veliko vlogo nekatere izseljenske organizacije, ki imajo v tukajšnjem prostoru veliko moč. Njihova naracija zgodovinskih dogodkov je v veliki meri drugačna od znanstvenih dosežkov in je zgrajena na pojmu 'dobrega Italijana', ki je vedno znova žrtev. In takšen nezgodovinski pogled ima v javnem prostoru veliko uspeha, do te mere, da v šolskih učbenikih za zgodovino skoraj ni omembe italijanske invazije in okupacije Jugoslavije leta 1941, kaj šele, da bi ob tem pisali tudi o fašističnih zločinih na našem območju."
Z Jankom Petrovcem smo govorili tudi o tem, s kakšnimi demografskimi problemi se spopada Italija med epidemijo. Ta je imela prejšnje leto največ smrti v enem letu po koncu vojne in najmanj rojstev od ustanovitve skupne države: "Lani je umrlo 700.000 ljudi, kar se ni zgodilo od vojnega leta 1944. Po drugi strani se jih je rodilo samo dobrih 400.000, kar je najmanj od združenja Italije pred 160 leti. Letni saldo je torej minus 300.000 prebivalcev, pri čemer Italiji ne pomagajo več niti priseljenci, ki jih je med epidemijo prišlo občutno manj."
"Problem pa je še bolj zavraten. Prejšnje leto se je v Italiji poročilo pol manj ljudi kot v letu pred tem. In ker se dve tretjini italijanskih otrok rodi v zakonu, se demografi bojijo, da bo padec števila rojstev letos in prihodnje leto še občutno globlji. Prve znake so na statističnem uradu opazili že pri rojenih novembra in decembra lani, z drugimi besedami – Italijani so po izbruhu epidemije prenehali načrtovati rojstva otrok."
793 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem smo se kljub omejitvam gibanja odpravili v kar dve državi, v Vatikan in Italijo. Kako bodo v središču Rimskokatoliške cerkve praznovali veliko noč v razmerah pandemije?
Kot pravi naš rimski dopisnik Janko Petrovec, razpoloženje ni ravno praznično, ampak bolj spokojno, zaskrbljeno, celo nekoliko pusto – tako v Rimu kot tudi v Vatikanu: "Če razmišljamo s stališča vernika, je veliki petek resnično tesnoben dan – dan podoživljanja tega arhetipskega Jezusovega trpljenja, ki se ga v krščanskem kulturnem svetu že stoletja spominjamo na najrazličnejše načine, da bi tudi v njem našli odgovore lastnih stisk in trpljenj."
Ne približuje pa se le velika noč, ampak tudi 80-letnica začetka druge svetovne vojne v Jugoslaviji. Šesti april je tisti datum, ko so nacistična letala napadla Beograd. Skoraj polovico naše države je za dobri dve leti takrat zasedla fašistična Italija. Na vprašanje, kako bodo pri sosedih zaznamovali to okroglo obletnico, naš dopisnik odgovarja, da, kot kaže, je sploh ne bodo: "Oziroma, natančneje: ne bo je zaznamovalo državno vodstvo. In to je problem."
"V Italiji gre pri temi fašističnih zločinov za dva ločena tira: na eni strani so zgodovinarji, ki imajo morda eni bolj levičarske in drugi bolj konservativne poglede, vendar pa se strinjajo glede zgodovinskih dejstev. Problem je zlasti v tem, da zgodovinska dejstva ne privrejo v javni prostor. In za to je kriva zlasti politika. Politika nerada odpira vprašanja fašizma in njegovih zločinov, saj to po navadi sproži burne odzive na desnici. Pri tem igrajo veliko vlogo nekatere izseljenske organizacije, ki imajo v tukajšnjem prostoru veliko moč. Njihova naracija zgodovinskih dogodkov je v veliki meri drugačna od znanstvenih dosežkov in je zgrajena na pojmu 'dobrega Italijana', ki je vedno znova žrtev. In takšen nezgodovinski pogled ima v javnem prostoru veliko uspeha, do te mere, da v šolskih učbenikih za zgodovino skoraj ni omembe italijanske invazije in okupacije Jugoslavije leta 1941, kaj šele, da bi ob tem pisali tudi o fašističnih zločinih na našem območju."
Z Jankom Petrovcem smo govorili tudi o tem, s kakšnimi demografskimi problemi se spopada Italija med epidemijo. Ta je imela prejšnje leto največ smrti v enem letu po koncu vojne in najmanj rojstev od ustanovitve skupne države: "Lani je umrlo 700.000 ljudi, kar se ni zgodilo od vojnega leta 1944. Po drugi strani se jih je rodilo samo dobrih 400.000, kar je najmanj od združenja Italije pred 160 leti. Letni saldo je torej minus 300.000 prebivalcev, pri čemer Italiji ne pomagajo več niti priseljenci, ki jih je med epidemijo prišlo občutno manj."
"Problem pa je še bolj zavraten. Prejšnje leto se je v Italiji poročilo pol manj ljudi kot v letu pred tem. In ker se dve tretjini italijanskih otrok rodi v zakonu, se demografi bojijo, da bo padec števila rojstev letos in prihodnje leto še občutno globlji. Prve znake so na statističnem uradu opazili že pri rojenih novembra in decembra lani, z drugimi besedami – Italijani so po izbruhu epidemije prenehali načrtovati rojstva otrok."
Z Jankom Petrovcem iz Rima o osrednjih božičnih praznovanjih, političnem usklajevanju o novem predsedniku države in sezoni na italijanskih smučiščih.
V 18. vzporedniku razmišljamo o grožnji novega spopada v Evropi. Rusija je namreč z namestitvijo velikega števila vojakov in opreme ob ukrajinski meji sprožila ostre odzive držav članic Nata. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako resna je možnost spopadov, s kakšnimi pritiski se spopada ruska opozicija in kakšni so odzivi na nagrado Saharova, ki jo je letos prejel Aleksej Navalni. Pogledamo pa tudi na politično problematični Severni Kavkaz in na tamkajšnjo razvijajočo se turistično industrijo.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o epidemioloških ukrepih ob božiču, obveznem cepljenju, novi vladi in politični zapuščini Sebastiana Kurza.
Karmen Švegl z Bližnjega vzhoda o možnih izidih obnovljenih mednarodnih pogajanj o iranskih jedrskih ambicijah, izraelskih opozorilih o vojaškem napadu na iranske jedrske objekte in begunski krizi v Belorusiji.
Tanja Borčič Bernard se je javila iz Zagreba, kjer so preteklo soboto potekali najbolj množični protesti proti covidnim ukrepom. Izpostavlja tudi politične pritiske na novinarje in nezaupanje v politiko in pravosodje.
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž se odpravljamo na trenutno največje evropsko krizno žarišče - migrantsko pot, ki iz Belorusije preko Poljske vodi proti centralni Evropi.
V 18. vzporedniku pogledujemo proti Balkanu, ki se ponovno sooča z družbeno-političnimi pretresi, ki bi lahko zamajali stabilnost držav v regiji. V Srbiji, Romuniji in Bolgariji se soočajo s hudim valom okužb, zaradi kritičnih razmer je Bolgarija celo zaprosila za pomoč EU. V Makedoniji se vlada po porazu socialdemokratov na lokalnih volitvah sooča z nezaupnico. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom pa razmišljamo tudi o razmerah v Bosni in Hercegovini, ki ji po opozorilih številnih svetovnih diplomatov grozi celo razpad. Zaradi pritiskov voditeljev bosanskih Srbov se je ponovno znašla pred vprašanjem, kako naprej.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o volitvah, podnebni konferenci COP26, načrtovanih svežnjih vlaganj v socialo in okoljske prilagoditve, reformah policije in negotovem trgu delovne sile.
Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu smo poklicali naše dopisnice in dopisnike.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o (ne)zaupanju v javnomnenjske raziskave po korupcijski aferi, razgretem političnem prizorišču in uvajanju novih ukrepov za zajezitev okužb s koronavirusom.
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o pomenu neodvisnega časnika Nova Gazeta, vplivu nove zasedbe v dumi na svobodo izražanja, rekordih števila umrlih za covidom-19 in regiji Amur.
Ali bodo obljube evropskih voditeljev na Balkan prinesle kaj več optimizma glede pridruževanja EU, katere države so z njimi zadovoljne in katere ne?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o barvni kombinaciji nove koalicije, želji po spremembah med mladimi in referendumu o stanovanjski politiki.
V Italiji so v ospredju gospodarske teme. Od ukinitve letalskega prevoznika Alitalia in ustanovitve nove letalske družbe pa do uveljavljanja pogoja PCT.
Po turistični sezoni se odpravljamo na Hrvaško. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard se učeno sprašujemo, kakšni so rezultati letošnjega poletja in kako bodo vplivali na pobiranje gospodarstva.
Dopisnik Andrej Stopar o čustvenem odnosu Američanov do tragedije 11. 9., posledicah napada na dvojčka, učinkih dvajsetletne vojne proti terorizmu v Afganistanu in orkanu Ida.
Kako se Evropska unija spopada z vprašanje afganistanskih prebežnikov, na kakšne načine jim (ne) misli pomagati in kje v Evropi rastejo nove ograje na mejah?
Dopisnica Petra Kos Gnamuš o avstrijskih pravilih v novem šolskem letu, odzivih glede gradnje drugega bloka krške nuklearke in o kritični javnosti zaradi izgona beguncev-
Dopisnica Karmen Švegl o tem, da bodo Talibani kmalu imeli proste roke in zagotovo ne bodo kar tako prizanesli ljudem, proti katerim so se borili zadnjih 20 let.
Precepljenih je 62 odstotkov prebivalcev, tudi med učitelji je bistveno višja precepljenost kot v Sloveniji, pravi naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž.
Neveljaven email naslov