Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako se Evropska unija spopada z vprašanje afganistanskih prebežnikov, na kakšne načine jim (ne) misli pomagati in kje v Evropi rastejo nove ograje na mejah?
Kriza ob umiku iz afganistanske vojne je Evropsko unijo zelo hitro potisnila v debate o sprejemu prebežnikov. Hitro sta se oblikovala dva bloka, ki jih poznamo že iz prejšnjih krogov takih pogovorov. Na eni strani so države, ki želijo sprejeti čim manj ljudi in nasprotujejo odprtim mejam, a tak pristop do vprašanja sprejemanja prebežnikov zaradi odgovornosti Evropske unije glede vojne v Afganistanu dobiva veliko kritik.
Že leta 2015 smo videli, da so nekatere države prebežnike izkoriščale kot politični kapital v pogajanjih. Danes se zdi, da se zgodba ponavlja na vzhodu EU, na mejah z Belorusijo. V Litvo, Latvijo in na Poljsko režim predsednika Lukašenka v zadnjih mesecih pošilja večje število migrantov z Bližnjega vzhoda. Mojca Širok, dopisnica iz Bruslja: "Pri Belorusiji gre za ustrahovanje, ministri uporabljajo izraz napad na EU. Belorusija omogoča pretežko Iračanom, da z letali in turistično vizo priletijo v Belorusijo, od koder jih potem vodi do meja Poljske, Litve in Latvije in od tam v EU."
Meje pa so v ospredju tudi na drugačne načine - ta teden je na Blejskem strateškem forumu Slovenija ponovno na agendo postavila širitev unije na Zahodni Balkan. Vprašanje pridruževanja držav je odprto že dve desetletji, časovnica pridružitve se nenehno premika dlje v prihodnost: "Zelo malo možnosti je, da bi prišli do nekih resnih in konkretnih premikov. Verjetno pa bo nekaj korakov naprej, tega se vsi nadejajo, predvsem pa Slovenija kot trenutno predsedujoča. Ker bi to bil lep uspeh."
782 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Kako se Evropska unija spopada z vprašanje afganistanskih prebežnikov, na kakšne načine jim (ne) misli pomagati in kje v Evropi rastejo nove ograje na mejah?
Kriza ob umiku iz afganistanske vojne je Evropsko unijo zelo hitro potisnila v debate o sprejemu prebežnikov. Hitro sta se oblikovala dva bloka, ki jih poznamo že iz prejšnjih krogov takih pogovorov. Na eni strani so države, ki želijo sprejeti čim manj ljudi in nasprotujejo odprtim mejam, a tak pristop do vprašanja sprejemanja prebežnikov zaradi odgovornosti Evropske unije glede vojne v Afganistanu dobiva veliko kritik.
Že leta 2015 smo videli, da so nekatere države prebežnike izkoriščale kot politični kapital v pogajanjih. Danes se zdi, da se zgodba ponavlja na vzhodu EU, na mejah z Belorusijo. V Litvo, Latvijo in na Poljsko režim predsednika Lukašenka v zadnjih mesecih pošilja večje število migrantov z Bližnjega vzhoda. Mojca Širok, dopisnica iz Bruslja: "Pri Belorusiji gre za ustrahovanje, ministri uporabljajo izraz napad na EU. Belorusija omogoča pretežko Iračanom, da z letali in turistično vizo priletijo v Belorusijo, od koder jih potem vodi do meja Poljske, Litve in Latvije in od tam v EU."
Meje pa so v ospredju tudi na drugačne načine - ta teden je na Blejskem strateškem forumu Slovenija ponovno na agendo postavila širitev unije na Zahodni Balkan. Vprašanje pridruževanja držav je odprto že dve desetletji, časovnica pridružitve se nenehno premika dlje v prihodnost: "Zelo malo možnosti je, da bi prišli do nekih resnih in konkretnih premikov. Verjetno pa bo nekaj korakov naprej, tega se vsi nadejajo, predvsem pa Slovenija kot trenutno predsedujoča. Ker bi to bil lep uspeh."
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Kitajska velemesta se vse bolj dušijo v smogu, še dosti hujše okoljske zagate pa daljnovzhodni velikanki grozijo ob koncu 21. stoletja. Po novi znanstveni študiji o pregrevanju ozračja bo takrat velik del Kitajske pod vodo, druge dele pa bo prizadela huda suša. Več Uroš Lipušček.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Uroš Lipušček se je iz Pekinga javil sredi kitajskega zlatega tedna, največjega praznika, s katerim se spominjajo ustanovitve Ljudske republike Kitajske. “Teden dni ljudje ne delajo, vsaj ves javni sektor, nekatere privatne tovarne vseeno obratujejo.” Sicer pa se v Pekingu spopadajo s težavo, ki so se je skoraj že privadili – s hudim smogom. Onesnaženje zraka je ena izmed tematik, s katero so se oblasti začele intenzivno ukvarjati, a do znatnega izboljšanja zraka je še vsaj 10 do 15 let. Močno odmevajo tudi Nobelove nagrade, saj je ena izmed prejemnic nagrade za medicino Kitajka JouJou Tu, ki je odkrila zdravilo, ki znižuje stopnjo smrtnosti pri bolnikih z malarijo.
Več kot 230.000 prebežnikov je samo v zadnjih mesecih v Nemčiji zaprosilo za azil, uradni Berlin pa je številko, koliko beguncev bo sprejel, že večkrat popravil navzgor, nazadnje na milijon. A zadnje dni bolj kot begunska problematika nemške medije zaposluje afera ‘dieselgate’ – nemški avtomobilistični gigant je s svojimi dejanji močno pretresel ne samo temelje Volkswagna, ampak celotne nemške avtomobilistične industrije. In ko je zamajano zaupanje v vsemogočni nemški avto je mogoče vse.
Evropska unija kljub več mesecev trajajoči begunski krizi in izzivom, ki jih prinaša, ni našla zanesljivih in dolgoročnih rešitev. Še več: države v jugovzhodni Evropi se vsaka po svoje lotevajo težav: Madžarska s postavljanjem žičnatih ograj, Hrvaška s preusmerjanjem beguncev proti schengenskim mejam in tako naprej. Države na Balkanu druga drugo obtožujejo neprimernega ravnanja in grozijo s sankcijami. Ali bo kaj drugače po torkovem srečanju notranjih ministrov v Bruslju in po vrhu šefov držav dan pozneje? Pa tudi o Grčiji po volitvah in o začetku šolskega leta v Belgiji smo se pogovarjali z našim dopisnikom Matjažem Troštom.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Neveljaven email naslov