Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mojca Širok, Bruselj

03.09.2021

Kako se Evropska unija spopada z vprašanje afganistanskih prebežnikov, na kakšne načine jim (ne) misli pomagati in kje v Evropi rastejo nove ograje na mejah?

Kriza ob umiku iz afganistanske vojne je Evropsko unijo zelo hitro potisnila v debate o sprejemu prebežnikov. Hitro sta se oblikovala dva bloka, ki jih poznamo že iz prejšnjih krogov takih pogovorov. Na eni strani so države, ki želijo sprejeti čim manj ljudi in nasprotujejo odprtim mejam, a tak pristop do vprašanja sprejemanja prebežnikov zaradi odgovornosti Evropske unije glede vojne v Afganistanu dobiva veliko kritik.

Že leta 2015 smo videli, da so nekatere države prebežnike izkoriščale kot politični kapital v pogajanjih. Danes se zdi, da se zgodba ponavlja na vzhodu EU, na mejah z Belorusijo. V Litvo, Latvijo in na Poljsko režim predsednika Lukašenka v zadnjih mesecih pošilja večje število migrantov z Bližnjega vzhoda. Mojca Širok, dopisnica iz Bruslja: "Pri Belorusiji gre za ustrahovanje, ministri uporabljajo izraz napad na EU. Belorusija omogoča pretežko Iračanom, da z letali in turistično vizo priletijo v Belorusijo, od koder jih potem vodi do meja Poljske, Litve in Latvije in od tam v EU."

Meje pa so v ospredju tudi na drugačne načine - ta teden je na Blejskem strateškem forumu Slovenija ponovno na agendo postavila širitev unije na Zahodni Balkan. Vprašanje pridruževanja držav je odprto že dve desetletji, časovnica pridružitve se nenehno premika dlje v prihodnost: "Zelo malo možnosti je, da bi prišli do nekih resnih in konkretnih premikov. Verjetno pa bo nekaj korakov naprej, tega se vsi nadejajo, predvsem pa Slovenija kot trenutno predsedujoča. Ker bi to bil lep uspeh."


18. vzporednik

782 epizod


Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.

Mojca Širok, Bruselj

03.09.2021

Kako se Evropska unija spopada z vprašanje afganistanskih prebežnikov, na kakšne načine jim (ne) misli pomagati in kje v Evropi rastejo nove ograje na mejah?

Kriza ob umiku iz afganistanske vojne je Evropsko unijo zelo hitro potisnila v debate o sprejemu prebežnikov. Hitro sta se oblikovala dva bloka, ki jih poznamo že iz prejšnjih krogov takih pogovorov. Na eni strani so države, ki želijo sprejeti čim manj ljudi in nasprotujejo odprtim mejam, a tak pristop do vprašanja sprejemanja prebežnikov zaradi odgovornosti Evropske unije glede vojne v Afganistanu dobiva veliko kritik.

Že leta 2015 smo videli, da so nekatere države prebežnike izkoriščale kot politični kapital v pogajanjih. Danes se zdi, da se zgodba ponavlja na vzhodu EU, na mejah z Belorusijo. V Litvo, Latvijo in na Poljsko režim predsednika Lukašenka v zadnjih mesecih pošilja večje število migrantov z Bližnjega vzhoda. Mojca Širok, dopisnica iz Bruslja: "Pri Belorusiji gre za ustrahovanje, ministri uporabljajo izraz napad na EU. Belorusija omogoča pretežko Iračanom, da z letali in turistično vizo priletijo v Belorusijo, od koder jih potem vodi do meja Poljske, Litve in Latvije in od tam v EU."

Meje pa so v ospredju tudi na drugačne načine - ta teden je na Blejskem strateškem forumu Slovenija ponovno na agendo postavila širitev unije na Zahodni Balkan. Vprašanje pridruževanja držav je odprto že dve desetletji, časovnica pridružitve se nenehno premika dlje v prihodnost: "Zelo malo možnosti je, da bi prišli do nekih resnih in konkretnih premikov. Verjetno pa bo nekaj korakov naprej, tega se vsi nadejajo, predvsem pa Slovenija kot trenutno predsedujoča. Ker bi to bil lep uspeh."


23.08.2016

Post-brexitovska Britanija

Z dopisnico iz Londona Nino Kojima smo se pogovarjali o »post-brexitovskem sindromu«, ki je zajel državo in njene predstavnike po nepričakovanem izidu referenduma o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije, in o tem, zakaj imajo povsod po svetu tako radi britanske turiste.


16.08.2016

Kitajci imajo manj dopusta kot mi

Aktualno dogajanje na Kitajskem je komentiral Uroš Lipušček.


09.08.2016

Tanja Boričič Bernard, Hrvaška

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


02.08.2016

Vlasta Jeseničnik, Moskva

Čeprav se je življenje v soboto ob obisku predsednika Putina življenje v Sloveniji skoraj ustavilo in smo zaprli pol Slovenije so ruski mediji ta obisk komaj zaznali, že dan po njem pa kot da ga ni bilo. Veliko več pozornosti kot Putinu je te dni namenjeno ruskim športnikom, med katerimi mnogi nekaj dni pred začetkom Olimpijskih iger sploh ne vedo, ali bodo šli v Rio.


26.07.2016

Polona Fijavž, Berlin

V nemško prestolnico smo poklicali našo dopisnico Polono Fijavž, ki je v zadnjih dneh poročala večinoma o tragičnih dogodkih v Nemčiji.


19.07.2016

Janko Petrovec, Rim

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


12.07.2016

Boštjan Anžin, Beograd

Z aktualnimi temami se je iz Beograda oglasil naš dopisnik Boštjan Anžin.


05.07.2016

Matjaž Trošt, Bruselj

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


28.06.2016

Tanja Borčič Bernard, Zagreb

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


21.06.2016

Nina Kojima, London

Čez nekaj dni se bodo Britanci odločili, ali želijo ostati del Evropske unije, ali jo bodo zapustili. Brexitska vročica je presegla vse meje, vrh le-te pa je bil umor laburistične poslanke Jo Cox. Kako bo njen umor vplival na odločitev Britancev, ki so sicer že od nekdaj znani kot največji evroskeptiki? Kot kaže bodo jeziček na tehtnici milijoni neodločenih volivcev. Seveda pa se nismo mogli izogniti še eni – otoški nogometni vročici?


14.06.2016

Karmen Švegl, Carigrad

V 18. vzporedniku iz Carigrada se je oglasila naša bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl. Tam je natanko teden dni po zadnjih napadih v Carigradu še vedno napeto in vprašali jo bomo kako se Turki z nenehno grožnjo napadov soočajo v vsakodnevnem življenju? Kako mediji poročajo grožnjah s smrtjo 11 nemškim poslancem turških korenin – grožnje so prejeli po tem, ko jih je predsednik Erdogan označil za izdajalce. Pa tudi o tem, kaj si obetajo v Turčiji od turistične sezone in seveda od nogometnega evropskega prvenstva, kjer je Turčija uvodno tekmo v skupini D izgubila s Hrvaško.


07.06.2016

Vlasta Jeseničnik, Moskva

V 18. vzporedniku smo pogovor z Vlasto Jeseničnik nadaljevali tam, kjer smo ga pred dobrima dvema mesecema končali: s povabilom ruskega predsednika Vladimirja Putina v Slovenijo. Vmes je namreč potrdil svoj prihod. “Uradne informacije o obisku so za zdaj še zelo skope, saj potekajo pogovori med protokoloma. Sicer pa skoraj zagotovo bo prišel v spremstvu ruskih pravoslavnih voditeljev, mogoče bo z njim celo zunanji minister Lavrov.”


31.05.2016

Edvard Žitnik, New York

V 18. vzporednik se je oglasil dopisnik iz Združenih držav Amerike, Edvard Žitnik.


24.05.2016

Polona Fijavž, Berlin

“V Berlinu so s 1. majem povsem prepovedali oddajanje stanovanj prek Airbnb. Za vsako oddajanje je zdaj potrebno potrdilo,” poroča naša nemška dopisnica Polona Fijavž. Odločitev za zdaj velja samo za Berlin, kjer so najemniki zelo zaščiteni, lastniki jih morajo o izselitvi obvestiti dve leti prej. Zaradi oddajanja stanovanj v turistične namene so cene začele naraščati, zato so se odločili za omejitve.


17.05.2016

Mojca Širok, Rim

V Rim smo poklicali našo dopisnico Mojco Širok. Mesto trenutno praktično nima župana, ampak upravitelja, zato veliko stvari ni najbolje organiziranih. Dolgovi rimske občine znašajo kar 20 milijard evrov!


10.05.2016

Matjaž Trošt, Bruselj

V 18. vzporendik se oglaša Matjaž Trošt.


03.05.2016

18. Vzporednik

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


03.05.2016

Gašper Andrinek, Grčija

V Grčiji se je danes številka beguncev povzpela na več kot 54 tisoč. Gašper Andrinek se je oglasil iz otoka Hios, ki leži v bližini turške obale južno od otoka Lesbos. Na otoku so trije begunski centri, kjer veliko število ljudi prebiva v slabih razmerah. “Center je praktično nastal na nekdanjem odlagališču odpadkov in v hali, kjer so jih predelovali. Kupi smeti so še vedno tam.”


26.04.2016

Boštjan Anžin, Beograd

Še med preštevanjem uradnih rezultatov predčasnih srbskih volitev, na katerih je pričakovano zmagal dosedanji premier Vučić, smo se pogovarjali o prihodnji proevropski in proruski usmeritvi te vplivne balkanske države: “Vse skupaj je bilo zelo bizarno, ob 22-ih zvečer še ni bilo nič, ob dveh zjutraj smo izvedeli, da bo strank 7.”


19.04.2016

Uroš Lipušček, Peking

Prihajajoč naravnost z največje kitajske znamenitosti se je v 18. vzporednik oglasil Uroš Lipušček. Z Damjanom Zorcem sta spregovorila o še svežih vtisih z Zidu, pa o praznovanju letošnjega 1. maja – kot ga v zadnjem času doživljajo tamkajšnji delavci v deklarativnem komunizmu in praktičnem turbokapitalizmu. Z enim samim dnevom zamika pa smo slišali kakšne podrobnosti o rezultatih testiranja prvega kitajskega električnega avtomobila.


Stran 21 od 40
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov