Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako se Evropska unija spopada z vprašanje afganistanskih prebežnikov, na kakšne načine jim (ne) misli pomagati in kje v Evropi rastejo nove ograje na mejah?
Kriza ob umiku iz afganistanske vojne je Evropsko unijo zelo hitro potisnila v debate o sprejemu prebežnikov. Hitro sta se oblikovala dva bloka, ki jih poznamo že iz prejšnjih krogov takih pogovorov. Na eni strani so države, ki želijo sprejeti čim manj ljudi in nasprotujejo odprtim mejam, a tak pristop do vprašanja sprejemanja prebežnikov zaradi odgovornosti Evropske unije glede vojne v Afganistanu dobiva veliko kritik.
Že leta 2015 smo videli, da so nekatere države prebežnike izkoriščale kot politični kapital v pogajanjih. Danes se zdi, da se zgodba ponavlja na vzhodu EU, na mejah z Belorusijo. V Litvo, Latvijo in na Poljsko režim predsednika Lukašenka v zadnjih mesecih pošilja večje število migrantov z Bližnjega vzhoda. Mojca Širok, dopisnica iz Bruslja: "Pri Belorusiji gre za ustrahovanje, ministri uporabljajo izraz napad na EU. Belorusija omogoča pretežko Iračanom, da z letali in turistično vizo priletijo v Belorusijo, od koder jih potem vodi do meja Poljske, Litve in Latvije in od tam v EU."
Meje pa so v ospredju tudi na drugačne načine - ta teden je na Blejskem strateškem forumu Slovenija ponovno na agendo postavila širitev unije na Zahodni Balkan. Vprašanje pridruževanja držav je odprto že dve desetletji, časovnica pridružitve se nenehno premika dlje v prihodnost: "Zelo malo možnosti je, da bi prišli do nekih resnih in konkretnih premikov. Verjetno pa bo nekaj korakov naprej, tega se vsi nadejajo, predvsem pa Slovenija kot trenutno predsedujoča. Ker bi to bil lep uspeh."
782 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Kako se Evropska unija spopada z vprašanje afganistanskih prebežnikov, na kakšne načine jim (ne) misli pomagati in kje v Evropi rastejo nove ograje na mejah?
Kriza ob umiku iz afganistanske vojne je Evropsko unijo zelo hitro potisnila v debate o sprejemu prebežnikov. Hitro sta se oblikovala dva bloka, ki jih poznamo že iz prejšnjih krogov takih pogovorov. Na eni strani so države, ki želijo sprejeti čim manj ljudi in nasprotujejo odprtim mejam, a tak pristop do vprašanja sprejemanja prebežnikov zaradi odgovornosti Evropske unije glede vojne v Afganistanu dobiva veliko kritik.
Že leta 2015 smo videli, da so nekatere države prebežnike izkoriščale kot politični kapital v pogajanjih. Danes se zdi, da se zgodba ponavlja na vzhodu EU, na mejah z Belorusijo. V Litvo, Latvijo in na Poljsko režim predsednika Lukašenka v zadnjih mesecih pošilja večje število migrantov z Bližnjega vzhoda. Mojca Širok, dopisnica iz Bruslja: "Pri Belorusiji gre za ustrahovanje, ministri uporabljajo izraz napad na EU. Belorusija omogoča pretežko Iračanom, da z letali in turistično vizo priletijo v Belorusijo, od koder jih potem vodi do meja Poljske, Litve in Latvije in od tam v EU."
Meje pa so v ospredju tudi na drugačne načine - ta teden je na Blejskem strateškem forumu Slovenija ponovno na agendo postavila širitev unije na Zahodni Balkan. Vprašanje pridruževanja držav je odprto že dve desetletji, časovnica pridružitve se nenehno premika dlje v prihodnost: "Zelo malo možnosti je, da bi prišli do nekih resnih in konkretnih premikov. Verjetno pa bo nekaj korakov naprej, tega se vsi nadejajo, predvsem pa Slovenija kot trenutno predsedujoča. Ker bi to bil lep uspeh."
V Moskvo smo poklicali dopisnico Vlasto Jeseničnik.
Z Dunaja se je oglasila Petra Kos Gnamuš, ki poroča o težavah tednika slovenske manjšine v Avstriji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Poklicali smo dopisnico iz Bližnjega Vzhoda Karmen Švegelj.
Boštjan Anžin se oglaša iz Beograda, kjer je na obisku avstrijski kancler Kurz, ki skuša rešiti konflikt med Beogradom in Prištino. Sicer v Beogradu čakajo na prižig lučk, ki bi moral biti že 3. 11.
Damjan Zorc je tokrat poklical v Združene države Amerike, od koder se je oglasil naš dopisnik Edvard Žitnik. Pogovarjala sta se o tem, kako noč čarovnic čedalje bolj postaja zgolj in samo potrošniški praznik, ki se vztrajno širi tudi v Slovenijo, o razstavi jugoslovanskega modernizma v New Yorku ter o vmesnih volitvah, ki z zelo razgreto kampanjo zaznamujejo trenutno politično razpoloženje v ZDA.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Župan malega mesta proti državi, begunski otroci proti odvzeti subvenciji, naravovarstveniki proti marmornim megakorporacijam in prebivalci Benetk proti turistom.
Hrvaška dopisnica Tanja Borčič Bernard o spet rekordni turistični sezoni, novih razsežnostih afere Mamić in žalostni zgodbi mladega invalida.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Ruska vlada je razburila ljudi z novo pokojninsko reformo, o tem in še več aktualnih novicah iz Rusije smo poklicali v Moskvo.
V 18. vzporednik se je oglasil dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin, ki pozorno spremlja dogajanje na relaciji Beograd - Priština.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Dopisnica z Dunaja Petra Kos Gnamuš o tem, zakaj je Dunaj najboljše mesto za bivanje na svetu in o tem, da avstrijska vlada sprejema nepriljubljene ukrepe.
Erika Štular je naša dopisnica iz Bruslja. Z Damjanom Zorcem sta spregovorila o Grexitu, ki se ni zgodil, in o Brexitu, ki naj bi se zgodil kmalu. Iz bruseljskih postajališč nameravajo po dveh letih umakniti oborožene vojake, županja Amsterdama pa je uvedla kazen 140 evrov za uriniranje na javnih prostorih.
Ukradena letala, knjiga bivše sodelavke predsednika Trumpa in upokojitev Roberta Redforda:
Tanja Borčič Bernard se je tokrat oglasila s Hvara. V začetku avgusta je na Hrvaškem najbolj aktualna tema že tradicionalno obletnica operacije Nevihta, na katero imata hrvaška in srbska stran zelo različne poglede.
Iz vroče Italije se je v 18. vzporednik oglasil naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Beograjski dopisnik Boštjan Anžin je poročal o srbskem prometnem kaosu, katastrofalnem požaru v Grčiji, šahovski partiji med Srbijo in Kosovom ter o razmerah v Črni gori.
Neveljaven email naslov