Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Karmen Švegl z Bližnjega vzhoda o možnih izidih obnovljenih mednarodnih pogajanj o iranskih jedrskih ambicijah, izraelskih opozorilih o vojaškem napadu na iranske jedrske objekte in begunski krizi v Belorusiji.
Na Bližnjem vzhodu je v središču pozornosti iranski jedrski program. Po petmesečnem premoru so se spet začela pogajanja o iranskem jedrskem sporazumu. Za mizo so sedli Rusija, Kitajska, Nemčija, Francija, Velika Britanija in Iran, odsotne pa so Združene države, saj se iranske oblasti z njimi nočejo pogajati.
"Pogajalci so na Dunaju tokrat kar pozitivni. Že samo dejstvo, da je Iran sprejel, kar so se pogajali v zadnjih šestih krogih in bo v nadaljevanju sledilo kot izhodišče, je dosežek. Pogajanja so se premaknila z mrtve točke." – Karmen Švegl
V Izraelu se na dejstvo, da bi Iran lahko postal uradna ali neuradna jedrska sila, pripravljajo z vojaškimi vajami in izjavami političnih voditeljev, ki kažejo na to, da bi Izrael lahko v prihodnosti uporabil tudi svoje vojaške sile za napad na iranske jedrske zmogljivosti. Ali take grožnje služijo le kot podpora pogajalskim izhodiščem ali bi lahko kmalu res videli vojaške spopade med Izraelom in Iranom?
"Vojaških spopadov v smislu odprte vojne ne bomo videli. Prihajajo pa podatki, da ima izraelska tajna služba načrte, izvaja kibernetske napade. Izrael ne bo pustil, da se Iran dokoplje do jedrske bombe. Iran pa bo uradno ali neuradno postal jedrska sila."
Od pogajanj o jedrskem sporazumu pa se selimo k beloruskemu režimu, ki je prek beguncev iz Sirije, Iraka in Jemna skuša pritiskati na Evropsko unijo, nakar so nekatere bližnjevzhodne države prepovedale polete v Minsk. Karmen, kako so to evropsko politično igro moči spremljali na Bližnjem vzhodu?
"Pritiski na Bližnjem vzhodu so znani, tako deluje večina držav tu. A veliko letalskih družb se je ustrašilo, da bi prišle na črno listo v Evropi in so tako ustavili lete. Govorila sem z nekaj Iračani, dejali so, da je bilo grozno. V Belorusiji so jih imeli za talce, s katerimi so Evropsko unijo izsiljevali za politične cilje. Niso mogli ne naprej in ne nazaj. Na beguncih je bila že velikokrat takšna politična igra."
791 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Karmen Švegl z Bližnjega vzhoda o možnih izidih obnovljenih mednarodnih pogajanj o iranskih jedrskih ambicijah, izraelskih opozorilih o vojaškem napadu na iranske jedrske objekte in begunski krizi v Belorusiji.
Na Bližnjem vzhodu je v središču pozornosti iranski jedrski program. Po petmesečnem premoru so se spet začela pogajanja o iranskem jedrskem sporazumu. Za mizo so sedli Rusija, Kitajska, Nemčija, Francija, Velika Britanija in Iran, odsotne pa so Združene države, saj se iranske oblasti z njimi nočejo pogajati.
"Pogajalci so na Dunaju tokrat kar pozitivni. Že samo dejstvo, da je Iran sprejel, kar so se pogajali v zadnjih šestih krogih in bo v nadaljevanju sledilo kot izhodišče, je dosežek. Pogajanja so se premaknila z mrtve točke." – Karmen Švegl
V Izraelu se na dejstvo, da bi Iran lahko postal uradna ali neuradna jedrska sila, pripravljajo z vojaškimi vajami in izjavami političnih voditeljev, ki kažejo na to, da bi Izrael lahko v prihodnosti uporabil tudi svoje vojaške sile za napad na iranske jedrske zmogljivosti. Ali take grožnje služijo le kot podpora pogajalskim izhodiščem ali bi lahko kmalu res videli vojaške spopade med Izraelom in Iranom?
"Vojaških spopadov v smislu odprte vojne ne bomo videli. Prihajajo pa podatki, da ima izraelska tajna služba načrte, izvaja kibernetske napade. Izrael ne bo pustil, da se Iran dokoplje do jedrske bombe. Iran pa bo uradno ali neuradno postal jedrska sila."
Od pogajanj o jedrskem sporazumu pa se selimo k beloruskemu režimu, ki je prek beguncev iz Sirije, Iraka in Jemna skuša pritiskati na Evropsko unijo, nakar so nekatere bližnjevzhodne države prepovedale polete v Minsk. Karmen, kako so to evropsko politično igro moči spremljali na Bližnjem vzhodu?
"Pritiski na Bližnjem vzhodu so znani, tako deluje večina držav tu. A veliko letalskih družb se je ustrašilo, da bi prišle na črno listo v Evropi in so tako ustavili lete. Govorila sem z nekaj Iračani, dejali so, da je bilo grozno. V Belorusiji so jih imeli za talce, s katerimi so Evropsko unijo izsiljevali za politične cilje. Niso mogli ne naprej in ne nazaj. Na beguncih je bila že velikokrat takšna politična igra."
Iz Avstrije se je oglasila dopisnica Petra Kos Gnamuš, ki spremlja tudi avstrijsko zimsko turistično sezono: "Veliko turistov se je zaradi obilnih snežnih padavin ustrašilo zaprtih cest, zato avstrijski turizem pozimi najbrž ne bo dosegel pričakovanih rekordnih številk."
Adrijan Bakič iz Londona o neodločnem odločanju o morebitni odločitvi o izhodu Velike Britanije iz Evropske unije.
Pomembne in zanimive zgodbe, ki so ta teden odmevale v Nemčiji, pa še niso utegnile priti do naših ušes. Polona Fijavž o nemškem srednjem razredu, priseljevanju in omejitvah hitrosti na nemških avtocestah.
Karmen Švegl o volitvah v Turčiji in Izraelu, položaju žensk v Savdski Arabiji, homofobiji v Egiptu ter strahu sirskih Kurdov.
Naš dopisnik Edvard Žitnik poroča o aktualnih zgodbah, ki so pretekli teden odmevale v ZDA in posledično po vsem svetu:
Janko Petrovec iz Italije o socialnih ukrepih italijanske vlade, Salviniju in Evropi, Bannonovi politični šoli in kaosu s smetmi ter avtobusi v Rimu.
Dopisnik Boštjan Anžin iz Beograda je poročal o novoletnem rajanju, protestih, eksodusu, grožnji Velike Albanije in onesnaženosti zraka.
Sredi božičnega razpoloženja v večkrat nagrajeni adventni hrvaški prestolnici se je oglasila dopisnica Tanja Borčič Bernard in opozorila na neizogibno vohunsko afero, ki tare politični vrh, in zgražanje navadnih državljanov nad nesposobnostjo oziroma neopravilnostjo sodstva, tudi ko gre za vnebovpijoče primere zločinov, ki jih posnamejo varnostne kamere.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat se iz Pekinga oglasi Uroš Lipušček.
V Moskvo smo poklicali dopisnico Vlasto Jeseničnik.
Z Dunaja se je oglasila Petra Kos Gnamuš, ki poroča o težavah tednika slovenske manjšine v Avstriji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Poklicali smo dopisnico iz Bližnjega Vzhoda Karmen Švegelj.
Boštjan Anžin se oglaša iz Beograda, kjer je na obisku avstrijski kancler Kurz, ki skuša rešiti konflikt med Beogradom in Prištino. Sicer v Beogradu čakajo na prižig lučk, ki bi moral biti že 3. 11.
Damjan Zorc je tokrat poklical v Združene države Amerike, od koder se je oglasil naš dopisnik Edvard Žitnik. Pogovarjala sta se o tem, kako noč čarovnic čedalje bolj postaja zgolj in samo potrošniški praznik, ki se vztrajno širi tudi v Slovenijo, o razstavi jugoslovanskega modernizma v New Yorku ter o vmesnih volitvah, ki z zelo razgreto kampanjo zaznamujejo trenutno politično razpoloženje v ZDA.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Župan malega mesta proti državi, begunski otroci proti odvzeti subvenciji, naravovarstveniki proti marmornim megakorporacijam in prebivalci Benetk proti turistom.
Hrvaška dopisnica Tanja Borčič Bernard o spet rekordni turistični sezoni, novih razsežnostih afere Mamić in žalostni zgodbi mladega invalida.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Neveljaven email naslov