Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sven Lindqvist bo glavni protagonist nedeljske rubrike Sedma stran. Švedski pisatelj je namreč napisal delo z naslovom Iztrebite vse divjake, v katerem se sam podaja na pot in potopisne trenutke, ki jih je doživel v Afriki, spretno povezuje z dogajanjem v času kolonializma. »So imperialistične velesile opravičile svojo nadvlado zaradi rasizma ali je rasizem upravičen zaradi njih?« je vprašanje, ki si ga zastavi in ki se je močno vtisnilo v spomin bralki Evi MAlovrh. Darja Pograjc pove več.
Odiseja nekega moža v srce teme in izvori genocida v Evropi
Iztrebite vse divjake! je študija evropske kolonialne zgodovine v Afriki, primerna za vsakogar. Prebrala jo je Eva Malovrh, študentka na podiplomskem študiju antropologije, ki sicer končuje tudi pripravništvo za kustosinjo:
"To delo je preplet več zvrsti. Gre za preplet potopisa, zgodovinske teorije in avtobiografske zgodbe, ker se avtor v nekih odlomkih vrača v svoje otroštvo, ko se je prvič srečal z deli iz naslova imperializma, kolonializma, rasizma. To potem zelo spretno preplete med seboj in na dovolj laičen način bralcu približa izvor genocida oziroma holokavsta."
"Lindqvist z elegantnimi potezami umetnika na najpreprostejši način razkrinka aroganco stebrov evropske nadutosti in skrite sebične motive," je v uvodnem nagovoru k slovenski izdaji zapisal Tomo Križnar, medtem ko Ana Schnabl v Dnevniku pravi: "Na nadvse luciden način in v preprostem jeziku bralca sooči s tistim, kar zgodovinski učbeniki in mediji zamolčijo. Ali še slabše – pozabijo."
Sven Lindqvist bo glavni protagonist nedeljske rubrike Sedma stran. Švedski pisatelj je namreč napisal delo z naslovom Iztrebite vse divjake, v katerem se sam podaja na pot in potopisne trenutke, ki jih je doživel v Afriki, spretno povezuje z dogajanjem v času kolonializma. »So imperialistične velesile opravičile svojo nadvlado zaradi rasizma ali je rasizem upravičen zaradi njih?« je vprašanje, ki si ga zastavi in ki se je močno vtisnilo v spomin bralki Evi MAlovrh. Darja Pograjc pove več.
Odiseja nekega moža v srce teme in izvori genocida v Evropi
Iztrebite vse divjake! je študija evropske kolonialne zgodovine v Afriki, primerna za vsakogar. Prebrala jo je Eva Malovrh, študentka na podiplomskem študiju antropologije, ki sicer končuje tudi pripravništvo za kustosinjo:
"To delo je preplet več zvrsti. Gre za preplet potopisa, zgodovinske teorije in avtobiografske zgodbe, ker se avtor v nekih odlomkih vrača v svoje otroštvo, ko se je prvič srečal z deli iz naslova imperializma, kolonializma, rasizma. To potem zelo spretno preplete med seboj in na dovolj laičen način bralcu približa izvor genocida oziroma holokavsta."
"Lindqvist z elegantnimi potezami umetnika na najpreprostejši način razkrinka aroganco stebrov evropske nadutosti in skrite sebične motive," je v uvodnem nagovoru k slovenski izdaji zapisal Tomo Križnar, medtem ko Ana Schnabl v Dnevniku pravi: "Na nadvse luciden način in v preprostem jeziku bralca sooči s tistim, kar zgodovinski učbeniki in mediji zamolčijo. Ali še slabše – pozabijo."
Figa je tretji roman avtorja Gorana Vojnovića, zanjo je prejel tako kresnika kot tudi Župančičevo nagrado. Gre za epopejo treh generacij neke družine, ki je prostorsko umeščena v območje bivše skupne države. Darja Pograjc se je o romanu pogovarjala z bralko Janjo Zalar, ki se sicer poklicno ukvarja z družbenimi omrežji.
Roman z znanim angleškim naslovom The Big Sleep, katerega letnica nastanka sega v leto 1939, je pred kratkim izšel v slovenskem prevodu v zbirki Moderni klasiki pri Cankarjevi založbi. Z njim je pisatelj Raymond Chandler spremenil svet popularne literature in postal klasik kriminalnega romana. Svojo bralsko izkušnjo je z nami delil Jure Marolt, novinar in spletni bloger.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Zakaj nekateri ljudje vedo, kaj hočejo, in živijo polno, drugi pa izgubljajo tla pod nogami? Japonci so prepričani, da je eden ključnih elementov 'ikigaj' – nekateri so ga našli in se ga zavedajo, drugi ga še vedno iščejo. Imeti jasno določen 'ikigaj', veliko strast, prinaša zadovoljstvo, srečo in daje smisel življenju. Namen knjige, ki vam jo v oddaji 7. stran predstavljamo danes, je, da tudi vi najdete svoj ikigaj. Kdor ga najde, ima namreč vse, kar potrebuje za dolgo in srečno življenje, pravita španska avtorja Héctor García in Francesc Miralles. Po knjigi Ikigaj sta listali Teja Hlačer in Andreja Čokl.
Bralna rubrika 7. stran nas bo s pripovedjo sogovornice Eme Karo odpeljala v svet gorske vertikale in neverjetnih dosežkov, ki so jih v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja dosegali slovenski alpinisti. Med njimi je eden najvidnejših Silvo Karo. Opravil je več kot 2000 plezalnih vzponov (od tega 320 prvenstvenih) in se udeležil 27 alpinistično-plezalnih odprav, njegovo alpinistično pot so najbolj zaznamovale velike stene Fitz Roya, Cerro Torreja in Torre Eggerja v Patagoniji ter Bhagirathija v Himalaji. Svoje podvige je opisal v avtobiografski pripovedi z naslovom Alpinist.
V posthumno izdani avtobiografiji z naslovom Iz mojega življenja slovenski odvetnik, organizator, politik in publicist Henrik Tuma skozi svojo življenjsko pot pred nami zarisuje pestro politično, gospodarsko in vsakdanje življenje na Goriškem v zadnjih desetletjih 19. stoletja pa vse do prve svetovne vojne, ko se preselil v Ljubljano. To dokumentarno bogato delo – ki med drugim opisuje Tumovo vztrajanje pri uradovanju v slovenskem jeziku ter njegovo politično in gospodarsko organiziranje slovenskega prostora – je za rubriko 7. stran izbral predsednik platforme nevladnih organizacij Sloga Albin Keuc.Oddajo je pripravila Alja Zore.
Monika Jeglič dela v Knjižnici Bežigrad Mestne knjižnice Ljubljana, zato ji branje in listanje knjig tako v službenem kot prostem času ni tuje. Rada posega po mladinskih knjigah, romanih in po crossover literaturi, ki je namenjena tako mladostnikom kot odraslim bralcem, za predstavitev v današnji rubriki 7. stran pa je izbrala roman francoske pisateljice Maylis de Kerangala z naslovom Pokrpajmo žive. Roman odlikuje izbrušen in premišljen slog; pretežno deskriptiven in nesentimentalen, obenem pa razgiban in mojstrsko prilagojen vsakemu posameznemu liku. Več o knjigi pa v pogovoru Monike Jeglič s Tadejo Bizilj.
Roman Cona sodobnega francoskega pisatelja Mathiasa Enarda je delo širokega zamaha, ki razgrinja vsaj tri tisočletja zgodovine širšega sredozemskega bazena – zgodovine, ki jo zaznamujejo nenehni nemiri, poboji, množični izgoni in vojne, in vsaka nova generacija je, tako se pač zdi skozi prizmo Cone, obsojena na ponavljanje istega začaranega kroga nasilja, kakor da posamezniki nimamo možnosti biti gospodarji lastne usode. Roman torej ponuja precej trpko branje, a arhitekt Jernej Šipoš, gost tokratne 7. strani, je povedal, da je v njem prav lahko uživati – delo namreč odlikuje izjemen, neponovljiv pripovedni slog. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Ita Osredkar, študentka anglistike in francistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, nam danes predstavlja roman za vse ljubitelje branja v angleščini in sicer Second Place avtorice Rachel Cusk. Ta kanadska pisateljica živi in dela v Veliki Britaniji. Ita Osredkar je roman predstavila Luciji Fatur.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
V avtobiografskem romanu Smeh v džungli slovenski izseljenski pisatelj Louis Adamič opisuje svoje življenje v Združenih državah Amerike, kamor se je na začetku preteklega stoletja iz rodnega Blata pri Grosupljem povsem sam odpravil pri rosnih 14-ih letih. Knjigo – ki nikakor ne govori samo o pisateljevem življenju, ampak je predvsem izvrsten opis protislovij ameriške družbe v 20. letih preteklega stoletja, tik pred zlomom newyorške borze in veliko gospodarsko krizo – je za rubriko 7. stran izbral kantavtor Matej Kavčič. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Med odraščanjem, ko iščemo svoj prostor pod soncem in si želimo pripadati, je izločenost iz družbe zaradi drugačnosti lahko še posebej boleča. O tem, pa tudi o lepih stvareh v življenju, piše italijanski avtor Paolo Giordano v romanu Samotnost praštevil. »O vsem tem pa ne piše na turoben, ampak spretno humoren in rahločuten način,« je Darji Pograjc povedala Montessori pedagoginja, mati dveh otrok in strastna bralka Sanja Lovrečič iz Kopra.
Svežina, nenehna igrivost, klic prvinskosti in razigranosti, hkrati pa tudi krhke nežnosti, lirične zasanjanosti in globoke prodornosti z na videz enostavnim izrekanjem o globini človeške duše, je le nekaj izmed vtisov, ki jih je o delu Marije Jeglič z naslovom Zveričja rolada z zvezdami strnil avtor spremenega besedila, tudi naš radijski kolega, Miha Lampreht. Gre za zbirko 37 zgodbic, ki jim dajejo poseben pečat tudi avtoričine življenjske izkušnje ene izmed najboljših slovenskih mladih alpinistk. Z Miho Lamprehtom se je v 7. strani o Zveričji roladi z zvezdami pogovarjal Aleš Ogrin.
Sanes Sedma stran postreže s poezijo. Prvič odkar smo oddajo poslali v eter Prvega v začetku lanskega leta. Darja Pograjc se je lotila izziva in se o precej sveži pesniški zbirki Esada Babačića z naslovom Včasih pogovarjala z bralko Barbaro Žvirc.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
V Sedmi strani predstavljamo sedmi roman turške avtorice Elif Shafak: 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu. Zakaj tak naslov? Ker je zgodba literarnega dela zasnovana na tezi, da človekova zavest po fizični smrti še nekaj minut vztraja pri življenju in je torej napisano iz perspektive posthumne zavesti glavnega lika. Pred mikrofon je Darja Pograjc tokrat povabila kolegico oz. sodelavko z druge strani Kolodvorske ulice – novinarko in strastno bralko Barbaro Vidmajer.
V romanu Da capo poljskega avtorja Jerzyja Franczaka spoznamo travmo fanta, pozneje moškega z imenom Kamil, ki je živel z odtujenim, psihično in fizično nasilnim ter narcističnim očetom, pove vodja knjižnice v Ivančni Gorici, vodja bralnih klubov in vnašalka priporočil na portalu Dobreknjige.si Ksenija Medved. Po njenem mnenju se moramo na glas pogovarjati tudi o knjigah, ki v nas prebudijo neprijetna čustva, kot so gnus, jeza in strah.
Neveljaven email naslov