Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nedelja je dan za listanje in tokrat prebiramo Elif Shafak: Otok pogrešanih dreves. Ena najvidnejših turških pisateljic je objavila že 20 knjig, od tega 13 romanov, njene knjige pa so prevedene v kar 57 jezikov. V svojih romanih pogosto prepleta zgodovinske teme in jih postavi v sodoben družbeni kontekst. Tudi roman iz leta 2021 ni izjema. Lana Furlan je pred mikrofon povabila knjižno navdušenko Manco Kos.
Nedelja je dan za listanje in tokrat prebiramo Elif Shafak: Otok pogrešanih dreves. Ena najvidnejših turških pisateljic je objavila že 20 knjig, od tega 13 romanov, njene knjige pa so prevedene v kar 57 jezikov. V svojih romanih pogosto prepleta zgodovinske teme in jih postavi v sodoben družbeni kontekst. Tudi roman iz leta 2021 ni izjema. Lana Furlan je pred mikrofon povabila knjižno navdušenko Manco Kos.
Marsikomu je težko spregovoriti o smrti, morda pa je še težje o njej pisati. Te naloge se je lotila Američanka Caitlin Doughty (izgovorjava: Kejtlin Douti), ki je v določnem obdobju svojega življenja dobila službo v krematoriju. Smrt je bila stalnica njenih dni, zato si lahko predstavljamo, da strahu pred njo ni smela imeti. Da je to tema, o kateri ne bi smeli molčati, je prepričana tudi študentka Eva Jevšnik, ki je prebrala knjigo Doughtyjeve z naslovom Smoke gets in your eyes. Predstavila nam jo bo v 7. strani, ki sta jo pripravila Bojan Leskovec in Andreja Gradišar.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Imate kakšno genialno prijateljico? Bralka Valenka Drčar Matko jo je nekoč imela, zato jo je knjiga Elene Ferrante Genialna prijateljica spomnila nanjo. Ob branju se je vrnila v čas otroštva in občutila življenje v povojni Italiji - revščino, nasilje in tesnobo. V vzdušje romana je za Sedmo stran popeljala Bojana Leskovca in Katjo Krajnc.
Ob nedeljah damo priložnost laičnim bralcem, da z nami delijo zgodbo kakšne dobre knjige, ki so jo prebrali pred kratkim. Naslov tokratne, ki jo bo predstavil bralec iz Novega mesta, je gotovo eden daljših, ki se znajdejo na policah knjigarn in knjižnic. Zgodba je postavljena v leto 1946, ko se angleška pisateljica Juliet Ashton ne more domisliti, o čem bi pisala, potem pa prejme pismo mladeniča iz Kanalskega otoka Guernsey - edinega dela Velike Britanije, ki je bil med vojno pod nemško okupacijo.
Sedemnajsta epizoda rubrike Sedma stran se iz Francije seli v Združene države Amerike, iz študentskega življenja povzpne v akademske sfere, in v moderni družbi, kjer se večina žene za kariernim uspehom, lovi trenutke drobnih naslad ob kozarcu dobrega vina, navdihujoči literaturi in ženski družbi. Kdo je »Tisti, ki smo ga oboževali«, je ugotavljala Darja Pograjc.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Nedeljski bralni namig je tokrat sodoben roman, katerega dogajanje je moč iz francoske Bretanije prenesti tudi v druga okolja, zgodba romana bi se lahko zgodila tudi pri nas.
Knjiga Ivane Djilas z naslovom Hiša je bila na knjižni polici Ide Mlakar Črnič že od lanskega maja, a je zaradi vsakdanjih obveznosti ostala neodprta. Vse do teh dni, ko smo več doma in imamo več časa tudi za branje. Knjigo je prebrala na mah, o vtisih po branju pa več v naslednjih minutah. Z njo se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
V tokratni rubriki predstavljamo živalsko pripoved slovenske pisateljice Barbare Simoniti. Knjiga z naslovom Močvirniki - Zgodbe iz zelene dobrave prikazuje svet močvirnikov, ki leži v senci starodavnih dreves. Čeprav močvirniki ljubijo vlago in mir, se jim stalno nekaj dogaja. In njihovih dogodivščin je za debelo knjigo. Ljubeznivi mali živalski univerzum ima navdih žlahtne angleške (živalske) prozne klasike tipa Veter v vrbju. Anže Hobič pa je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da je knjiga zelo primerna za krajšanje časa našim najmlajšim kot tudi starejšim.
Maša Fatur, študentka drugega letnika socialne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani pravi, da rada bere družbeno kritične in realistične romane, v katerih se z zgodbo lahko poistoveti, saj na ta način včasih najde tudi odgovore na vprašanja, s katerimi se srečuje v življenju. Sally Rooney ?je mlada irska pisateljica, katere roman Normalni ljudje je naša sogovornica prebrala nazadnje.
V današnji rubriki »7. stran«, v kateri iščemo in prenašamo naprej dobre izkušnje bralcev, se odpravljamo na 3500 kilometrov dolgo Apalaško pot, ki gre po istoimenskem pogorju, čez 14 ameriških zveznih držav na vzhodu ZDA. Kot prvi Slovenec jo je prehodil Jakob J. Kenda in posledično je nastal roman »Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike«, ki je iskriv in iskren zapis o avtorjevem doživljanju te dolge pešpoti. Z navdušenjem in v presežnikih o njej pripoveduje tudi prevajalka Marjeta Drobnič, ki jo je pred mikrofon povabila maja Moll.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Zmagovalna loterijska srečka, koder las Georga Washingtona in originalni zemljevid Srednjega sveta, ki ga je ustvaril pisatelj J. R. R. Tolkien so nekatere od zanimivih stvari, ki so jih lastniki knjig našli med njihovimi platnicami. Še bolj kot omenjeni predmeti so za nekateri dragocene zgodbe, ki se skrivajo med vrsticami. Nekatere so fantazijske, druge osebno izpovedne in v današnji 7. strani bomo predstavili eno takšno. Raynor Winn je na papir ujela svojo življenjsko zgodbo, knjigo Prežeta s soljo pa nam bo predstavila poslušalka Viktorija Kante.
Nesmisel birokratske logike je osrednja tematika romana Kavelj 22 ameriškega pisatelja Josepha Hellerja. Protivojno satiro odlikuje groteskni, črni humor, s katerim avtor skuša predstaviti brezizhodnost situacije, v kateri se – zaradi predpisov in sle nadrejenih po uspehu – znajdejo letalci bojnih eskadrilj na italijanskem otoku Pianosa. Tragikomične situacije je Heller črpal tudi iz lastne izkušnje vojne. Bralcem pa zgodba ponudi tudi vpogled v to, da Kavlje 22 lahko najdejo marsikje v svojih življenjih. Prav zato je roman postal kulten. O njem se je z Jero Musič pogovarjal Aleš Ogrin.
Knjiga »Velesili umetne inteligence« nas popelje v dva »največja laboratorija« za umetno inteligenco: na eni strani hitro razvijajoča se Kitajska, na drugi tradicionalno izjemno inovativna Silicijeva dolina.
Četrta Sedma stran bo zadišala po srhljivki. Roman Uspavanka je zgodba o paru, ki hoče imeti vse – popolno službo, popoln dom, popolna otroka in popoln odnos. A vse to ni možno brez »popolne« varuške. A kaj, ko se popolna varuška tako popolno vklopi v družino delodajalca, da se je ni več mogoče znebiti. Med platnice Uspavanke se je potopila Darja Pograjc.
Neveljaven email naslov