Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Trgovanje, regionalna varnost, vprašanje človekovih pravic in odnos do vojne v Ukrajini. Štiri teme, ki zaznamujejo odnose Evropske unije z drugim največjim gospodarstvom sveta. O tem v tokratni oddaji ABC EU z Lukom Robido.
Vsebina je del projekta I know EU / TuEU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Trgovanje, regionalna varnost, vprašanje človekovih pravic in odnos do vojne v Ukrajini. Štiri teme, ki zaznamujejo odnose Evropske unije z drugim največjim gospodarstvom sveta. O tem v tokratni oddaji ABC EU z Lukom Robido.
Vsebina je del projekta I know EU / TuEU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Italija se je v zadnjih dneh popolnoma ustavila, Hrvaško strožji ukrepi verjetno še čakajo. Drago Balažič se je pogovarjal z dopisnikoma iz Rima in Zagreba, Jankom Petrovcem in Tanjo Borčić Bernard.
Razprava o širitvi in ukrepih za zajezitev koronavirusa vpliva tudi na tokratno rubriko abcEU. Tokrat se bomo zaprli v studio in oddajo posneli vnaprej, pojasnili besedo karantena, govorili o težavah z vulkanskim pepelom in poškodbi stropa ter vam v ušesa položili prošnjo za odgovorno ravnanje.
Ne, nismo se zatipkali, gre za nekaj kratic in oznak, ki jih bomo tokrat osmislili.Skupna zunanja in varnostna politika EU je znova na preizkušnji. Vprašanje ni več, koga poklicati, če želite poklicati EU, temveč, kaj sploh pričakovati od klica. Evropskega zunanjega ministra že imamo, a evropske skupne zunanje politike je bolj malo.
Zima se nam letos posmehuje, zato smo ji v rubriki nastavili ogledalo. V primerjavi s predindustrijskim obdobjem je ta temperatura danes že višja za več kot stopinjo. In že to nam prinaša številne nevšečnosti, tudi naravne katastrofe.
VFO ali MFF sta kratici, s katerima označujemo večletni finančni okvir, ki zaznamuje predvidene prednostne naloge za naslednjih sedem let. O tem, zakaj je četrtkovo zasedanje voditeljev Evropske unije pomembno in kaj imate od tega vi, davkoplačevalci, v tokratni rubriki abcEU. PS: Ne pozabite se naročiti na podcast! Zastonj je!
Zmeda, čista zmeda. Tokrat se avtorji rubrike ne morejo sočasno znajti v istem studiu, zato improvizirajo. Ta teden je sicer prvi, ko med plenarnim zasedanjem Evropskega parlamenta v Strasbourgu pred znamenitim ovalnim arhitekturnim dosežkom ne plapola zastava Združene kraljestva. Spraševali se bomo, kdo je zasedel izpraznjene sedeže in v kateri državi so bili prepočasni, da bi v EP dejansko za svoje mize sedlo 705 poslank in poslancev, kolikor jih šteje parlament od konca januarja.
Če bi bila ta oddaja na voljo v ponedeljek, bi nemara britanski premier Johnson razmislil, o čem sploh govori, ko načenja odnose med EU in Kanado. Evropska unija ima sklenjenih okrog 40 prostotrgovinskih dogovorov. Z več državami potekajo zgolj sektorska pogajanja. Združeno kraljestvo in EU naj bi dogovor o prihodnjem sodelovanju dosegla v 11 mesecih, kar je … zelo hitro. O prostotrgovinskih dogovorih malce drugače.
Združeno kraljestvo bi moralo po prvotnih načrtih iz EU izstopiti konec marca lani, a jim to še ni uspelo. Konec tedna bo drugače, saj se s 1. februarjem EU vrača nazaj v času. Prvič se bo zgodilo, da se bo število članic Unije zmanjšalo. Nazadnje je bilo 27 članic EU konec junija 2013. Zato si Otok na poti iz EU zasluži ustrezno slovo.
Švica je ena najbližjih partneric Evropske unije, a članstvo v EU za Švicarje ne pride v poštev, saj so se tej poti odrekli pred približno 4 leti. V Švici domujejo številne mednarodne organizacije, trenutno pa tam poteka Svetovni gospodarski forum, ki ga zaznamuje tudi manj snega kot v lanskem letu.
V tokratni oddaji Matjaž Trošt popravi logiko hitrega ukrepanja iz prejšnje oddaje. Špela Novak znova izgovori besedo s tremi črkami. Luka Robida recitira iz (morda) nastajajočega (morda že obstoječega) spletnega slovarja sodobnega e-jezika. le kaj se skriva za tistim M?
JHA, FAC, CAP, vrh EU. Zmedeni? Dobro, potem ste na pravi poti. V tokratni rubriki o žargonskih in kratičnih poimenovanjih, ki dobijo svoje življenje v birokratski govorici.
Vstop v novo leto tudi za ustvarjalce rubrike abcEU terja svoje. Nepopoln scenarij in zamujanje! Kljub temu, na kratko obdelajo brexit, dodajo nekaj k epizodi o Hrvaški, se posvetijo osrednji nalogi Evropske komisije in vam zaželijo vse najboljše v novem letu.
V tokratni oddaji se posvetimo polletnim predsedovanjem EU. Minevajo še zadnji dnevi finskega predsedovanja, z novim letom bo v EU “glavna” Hrvaška. Uradni slogan hrvaškega predsedovanja je: »Močna Evropa v svetu, polnem izzivov. Med temami, ki so v ospredju hrvaških interesov, naj izpostavim prizadevanje za bolj enakomeren regionalni razvoj in ustvarjanje boljših razmer za mlade.”
Še pomnite, da je bil svojčas en evro vreden 239 tolarjev. In kaj vse smo dobili zanj? Če ste pozabili, nič hudega, ker je danes to povsem nepomembno. Slovenija je evro vpeljala pred skoraj trinajstimi leti in še danes jih nimamo dovolj.
Slovenija pred Sodiščem EU toži Hrvaško zaradi neuveljavljanja določil arbitražne sodbe.Sodišče EU sestavlja 28 sodnikov, po eden iz vsake od članic. Njihovo delo je povezano z nadzorom zakonitosti zakonodajnih aktov in drugih aktov evropskih inbstitucij, organov, uradov, agencij. Sedež sodišča je v Luksemburgu, njegov delovni jezik pa francoščina. A to ni vse! Več v tokratni rubriki abcEU.
Kot kaže, posebnih gostov presenečenja v oddaji tokrat ne bo, se pa avtorji rubrike lotijo izvršilne veje evropske oblasti. Pred nekaj dnevi se je v palačo Berlaymont vselila Nemka Ursula von der Leyen, ki napoveduje, da bo v palači ne zgolj delala, temveč tudi stanovala.
V neuradni evropski prestolnici Bruslju so že pred leti izmerili okrog 3,5 milijone kvadratnih metrov površin, namenjenih za pisarne, od tega naj bi polovico zasedale institucije Evropske unije. Uslužbenci evropskih institucij zasedajo vsaj 61 zgradb v belgijski presolnici. Tokrat rešimo še zadrego izpred dveh tednov ter Luko lovimo na božičnem sejmu v Strasbourgu. Le kaj imamo za bregom?
V tokratni oddaji se bomo končno lotili teme, ki dejansko sodi v abcEU. Najprej smo se lotili brexita, ki ga ni bilo, nato Sveta Evrope, ki z Evropsko unijo nima zveze. Zdaj, naj znova poudarimo – KONČNO-, je na vrsti tema, ki obstaja in ima povezavo z imenom oddaje. Evropska unija. Od Skupnosti za premog in jeklo do skorajšnje desete obletnice Lizbonske pogodbe v petih minutah!!! Pardon, sedmih minutah.
Tokrat se bomo v oddaji abcEU lotili ene najbolj pogostih napak, ki jih delajo govorci v javnem prostoru, ko namesto o zadevah EU govorijo o zadevah SE. Se pravi, da SE preprosto zamenjajo z ES ali SEU, ki pa sta instituciji Evropske unije. Izgubljeni? Priznamo, tudi mi bi bili, če ne bi vedeli, kaj se skriva za temi začetnicami. Razkrinkanje sledi!
Dolgotrajno in na trenutke mukotrpno izstopanje Združenega kraljestva iz Evropske unije ponuja obilo goriva za ekplozivne šale in ugotovitve, da živimo v obdobju zatona satire, ker je realnost preprosto postala preveč grotestkna in farsa sama po sebi. Nekaterih šal se bomo lotili v tokratni oddaji, a se bomo znova morali vprašati, ali je v vsaki šali res vsaj kakšno zrno resnice. abcEU (spet) razlaga brexit. Zgolj namig o sklepu, ki ga sicer še nismo izrekli: brezupno.
Neveljaven email naslov