Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
RTV Slovenija, njen radio, televizija in multimedijski center smo v času pred evropskimi volitvami gostili številne kandidatke in kandidate za poslanski stolček v Evropskem parlamentu. Preizprašali smo jih marsikaj, kar nekajkrat zastrigli z ušesi. Točnost navedb sta z Lukom Robido preverjala še televizijska kolegica Nastja Stopar in Gregor Cerar z MMCja.
Vsebina je del projekta I know EU / TuEU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
RTV Slovenija, njen radio, televizija in multimedijski center smo v času pred evropskimi volitvami gostili številne kandidatke in kandidate za poslanski stolček v Evropskem parlamentu. Preizprašali smo jih marsikaj, kar nekajkrat zastrigli z ušesi. Točnost navedb sta z Lukom Robido preverjala še televizijska kolegica Nastja Stopar in Gregor Cerar z MMCja.
Vsebina je del projekta I know EU / TuEU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Ob koncu, se obeta veliko presenečenje, ki pa ga tokrat še ne bomo izdali, temveč bomo najprej skušali dešifrirati birokratsko-žargonsko govorico, ki smo ji bili priča v minulem tednu, kadar je beseda nanesla na bruseljski dogovor o večletnem finančnem okviru ter o skladu za okrevanje po pandemiji koronavirusa
Ker poletje še naprej ponuja ogromno možnosti za dešifriranje birokratsko-žargonskih poimenovanj v Uniji, smo se tokrat odločili za temo, ki nam vsem manjka oziroma jo lahko užijemo le v manjših odmerkih.
Medtem ko se Matjaž podaja v druge sfere, evropski voditelji skušajo doseči dogovor o večletnem finančme okviru in o skladu za okrebanje gospodarstva. Luka in Špela pa skušava vso to zapleteno problematiko raztolmačiti v približno štirih minutah.
Tokratno poletje je seveda poletje z napako, turizem pa se bo v EU v boju z videzom zgolj zdraviliškega turizma, pobiral še dolgo. če se bo sploh pobral v obliki, kakršna je bila pred koronsko krizo. Seveda obstajajo tudi pozitivne plati umiritve turističnih tokov, a te le omenimo, ne izpostavljamo kot nekaj dobrega samo po sebi.
Na čelo Evropske unije stopa Nemčija, kar za marsikoga pomeni le to, da bo v naslednjih šestih mesecih EU vodila država, ki dejansko vodi EU.
Tokrat ni vprašanje, ali se EU da zlahka preusmeriti oziroma zamenjati njeno politično smer, temveč, na kakšen način se jo sklanja. In če jo je premakniti težko, to ne velja tudi za njeno (ali njegovo) sklanjanje.
Špela in Matjaž se spet sprašujeva, kje je Luka. Pojavljajo se različne informacije o tem, kaj počne. Kako ločiti resnične od lažnih? Morda na koncu res ne bova ugotovila, kaj Luka počne, ampak vsaj, česa ne. O dezinformacijah bo tekla beseda.
V tokratno oddajo ustvarjalci prinašajo ptičje petje, žvrgolenje in nasploh razpravo o ljubkih in manj ljubkih letečih in ne-letečih stvorih na dveh nogah. Znova gostuje kukavica, nezadovoljna zaradi prenizkega honorarja, sicer pa drugih človeških gostov v oddaji tokrat ni.
Po dolgem času smo v našo oddajo znova povabili gosta. Ki ni specialist za konje, a vendar smo ga vprašali o povezavi med temi živalmi in Evropsko unijo.
Osrednji trg v bruseljski evropski četrti, poimenovan po nekdanjem francoskem zunanjem ministru Robertu Schumanu, je v času epidemije koronavirusa bolj prazen, saj evropski voditelji in uradniki večino dela opravijo na daljavo. Videokonference so sicer precej sodobna oblika dela, o kateri knjige, izdane pred epidemijo, ne govorijo. Toda vsak pošten priročnik o delovanju Evropske unije zagotovo nameni nekaj besed Robertu Schumanu in njegovi deklaraciji. Tokrat mu nekaj minut namenjamo tudi Matjaž, Luka in Špela.
Še pred zajtrkom govorimo o samooskrbi,pa tudi o nekaterih zanimivih statističnih podatkih. Ste vedeli, da smo Slovenci v samem evropskem vrhu po količini jabolk, ki jih pojemo na prebivalca? Podatek za vino pa morda ne bo presenečenje.
Nemško ustavno sodišče in Sodišče EU sta se ujela v spor o tem, kdo ima zadnjo besedo glede interpretacij evropskega pravnega reda, na meniju pa se je znašlo vprašanje odkupovanja obveznic, ki ga opravlja Evropska centralna banka. Če vam ni nič jasno, ali pa nemara že vse veste, vabljeni v tokratni abcEU.
Trojka, ki so se je bali v Grčiji, Španiji ali na Portugalskem pred leti, ni edina skupina treh oseb, ki so v preteklosti zaznamovale katerega od procesov v EU. Je pa zagotovo trojka ena tistih besed, ki so najbolj zaznamovane v sodobni retoriki, ko beseda nanese na evro ali Evropsko unijo.
Turizem bo ena najbolj prizadetih gospodarskih panog v Evropi. S turizmom je v Evropski uniji povezanih 22,6 milijonov zaposlitev. Ljudi, ki se ne mislijo vnaprej vdati v zlo usodo. Tem, v upanju, da se bodo kmalu vrnili na delovna mesta, namenjamo tokratnih dobrih 5 minut.
Osredotočenost na koronavirus in z njim povezane tegobe je zmanjšala število birokratsko-žargonskih poimenovanj v obtoku, pri čemer pa se s tem razumevanje sodobnega sveta ne povečuje. V tem tednu so se tako znova sestali iskalci prihodnjih odnosov med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom, vse skupaj pa nas je presenetilo, da prodajalci nafte za sodčke kupcem ponujajo celo plačilo.
O evru smo že govorili, ne pa tudi o instituciji, ki združuje predstavnike centralnih bank evrskih držav.Ustanovitev Evropske centralne banke je bila uvod v tretjo fazo vzpostavitve evropske ekonomske in monetarne unije. Ta cilj je bil postavljen že deset let prej, leta 1988, šlo pa je za postopne korake. Danes je ECB eden osrednjih akterjev razreševanja takšnih in drugačnih kriz v Evropi.
Pred nami so predvsem razprave o tem, kako pomagati gospodarstvu po Evropi, pri čemer smo se spet vrnili k vprašanjem obstoja Evropske unije. Doslej se najbolj usodne napovedi o razpadu Unije niso uresničile, tudi koronavirus in njegove posledice verjetno tega ne prinašajo, prinašajo pa že malce pozabljene razprave o trojki, naukih iz Grčije in podobno.
Evropska komisija je napovedala konec premikanja ur, a spomnite se noči iz sobote na nedeljo... Tako je. Razprava o premikanju ure na zimski in poletni čas je v zadnjem obdobju -glede na razmere – razumljivo zamrla. A v rubriki abcEU jo bomo obudili. predstavljajte si, da bi različni pogledi Slovenijo, Hrvaško in Avstrijo postavili v različna časovna pasova. Malo verjetno, a teoretično gledano povsem možno.
Ustvarjalci rubrike tudi tokrat sodelujejo prek spleta, iz posamičnih pisarn ali od doma. Digitalizacija našega dela to omogoča, a obenem prinaša tudi številne pasti.
Zemlja je v teh dneh bolj ali manj v karanteni. Tako da je prav, da poslušalcem in poslušalkam pojasnimo, da tokrat ustvarjalci rubrike nismo skupaj v studiu, ampak vsak na svojem koncu. In zakaj govorimo o Marsu? Izbruh koronavirusa bo vplival tudi na raziskovanje vesolj oziroma konkretno Marsa. Gre za misijo ExoMars, to je skupna misija Evropske in Ruske vesoljske agencije, namenjeno iskanju možnosti življenja na Marsu.
Neveljaven email naslov