Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
RTV Slovenija, njen radio, televizija in multimedijski center smo v času pred evropskimi volitvami gostili številne kandidatke in kandidate za poslanski stolček v Evropskem parlamentu. Preizprašali smo jih marsikaj, kar nekajkrat zastrigli z ušesi. Točnost navedb sta z Lukom Robido preverjala še televizijska kolegica Nastja Stopar in Gregor Cerar z MMCja.
Vsebina je del projekta I know EU / TuEU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
RTV Slovenija, njen radio, televizija in multimedijski center smo v času pred evropskimi volitvami gostili številne kandidatke in kandidate za poslanski stolček v Evropskem parlamentu. Preizprašali smo jih marsikaj, kar nekajkrat zastrigli z ušesi. Točnost navedb sta z Lukom Robido preverjala še televizijska kolegica Nastja Stopar in Gregor Cerar z MMCja.
Vsebina je del projekta I know EU / TuEU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Za žepne države s posebnim statusom oziroma značilnostmi označujemo Andoro, San Marino, Lihtenštajn, Monako, Vatikan. To so državice, ki so stisnjene v ali med siceršnje članice Evropske unije, a niso članice. Malo so in malo niso del EU. Vatikan, San Marino in Monako so denimo tudi člani schengenskega območja, v Andori pa boste za odhodni klic v domače omrežje plačali isto kot s Kajmanskih otokov.
V današnji rubriki abcEU o potujočem cirkusu, kakor pravijo rednim mesečnim potem evropskih poslancev med Brusljem in Strasbourgom. Skladno s temo oddaje se bodo Špela Novak, Luka Robida in Matjaž Trošt popolnoma brez razloga oglasili iz dveh radijskih studiev.
V tokratni oddaji o rekorderjih vseh vrst. Ste vedeli, katera od evropskih prestolnic je najbolj deževna? Morda veste, katera prestolnica v Evropi leži na najvišji nadmorski višini? Za zdaj morda še ne veste, a to se bo spremenilo.
Širitev Evropske unije je nekakšna sopomenka njenega uspešnega delovanja. Najprej je tisto, kar danes imenujemo EU, sestavljalo 6 članic, danes jih 28. Če se bo zgodil brexit, potem bo to prvič v zgodovini najuspešnejšega mirovnega projekta v zgodovini, da se bo število članic zmanjšalo. Kdaj bo število znova naraslo, ne ve nihče, ciljni datum za to, pa še naprej ostaja zgolj letnica 2025.
Schengensko območje velja za eno ključnih pridobitev evropskega povezovanja, danes je 22 od 28 članic Evropske unije tudi del tega območja brez notranjih meja. Danes v občini Schengen živi okrog 4200 prebivalcev, območje je znano po pridelovanju vina in po muzeju, ki so ga odprli pred devetimi leti, 25 let po podpisu dogovora o vzpostavitvi območja nbrez notranjih meja.
V današnji rubriki abcEU nekaj potovalnih namigov Špele Novak, ki se ji je Maastricht še posebej vtisnil v spomin. Matjaž Trošt ima na Nizozemskem raje obalna mesta, prav mesta, ki so zaznamovala EU, pa so tema tokratne oddaje. Nočni vlak nas bo pripeljal do Lizbone, težave pri soočenju EU z migrantskimi vprašanji pa kar do Dublina.
Med uradnimi jeziki EU po pomenu in uporabi krepko prednjači angleščina, saj je osrednji delovni jezik na sestankih v institucijah EU, prav tako jo govori velik del prebivalstva EU. Delovna jezika Evropske komisije sta še francoščina in nemščina. Če bi države EU skušale ukiniti katerega od uradnih jezikov, bi morale o tem doseči soglasje. Angleščino tako brez nadzora Londona morda čaka preobrazba v neko novo obliko, evropsko angleščino?
Komisar za konkurenco je eden najmočnejših evropskih komisarjev, ne glede na to, da ni njen predsednik. Je strah in trepet podjetij, ki jim zaradi kartelnih dogovarjanj ali zlorab prevladujočega položaja na trgu lahko izreka milijardne kazni. Na seznamu “žrtev” zdajšnje komisarke Vestagerjeve se je znašel že kar kičast nabor multinacionalk.
EU se večkrat sooča z očitki, da je njeno odločanje prepočasno. Del težave je tudi nujno iskanje soglasja pri najbolj izpostavljenih vprašanjih skupne varnostne in zunanje politike, davkov ter širitve. Pravega apetita za poenostavitev glasovanj ni, saj se države ne želijo znajti v položaju, ko bi se zaradi nezmožnosti preprečitve neprijetnih odločitev lahko pritožile le še na sončno upravo. QMV-qualified majority voting je glasovanje s kvalificirano večino.
Tokrat se Špela Novak in Matjaž Trošt podata nazaj v času ter se ustavita v Evropskem parlamentu. Konec meseca bomo namreč še enkrat volili 751 poslancev, ne glede na to, da so v parlamentu že osnovali reformo, ki bo po brexitu število poslancev zmanjšala na 705. V tem primeru bi se okrepil tudi slovenski delež evropske moči. Za koliko? Izračun je lahek, krepitev deleža pa zaznana le, ko uporabite več kot eno decimalko.
+32. To je vstopna telefonska številka za Belgijo, a se bojimo, da bi morali tisti, ki kličejo EU, dejansko poiskati nemško ter poklicati v Berlin. Zadnja leta se je namreč v EU okrepila predvsem moč odločanja držav članic Evropske unije, predvsem v organu, ki združuje voditelje EU. In šefica v tem pogledu je… Evropski svet obstaja kot neformalna združba od leta 1975, uradni organ EU pa je postal z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe, ki od leta 2009 usmerja delovanje EU.
V trenutnem evropskem parlamentu so 4 evroskeptične politične skupine, evroskeptični poslanci so tudi v vrstah nepovezanih poslancev. Za prihodnji sklic Evropskega parlamenta nekatere ocene napovedujejo, da bo v poslanskih klopeh Bruslja in Strasbourga v prihodnje sedelo okrog 30%, če ne še kaj več evroskeptikov. Glede na javnomnenjske raziskave podpora EU med prebivalstvom še vedno krepko presega nasprotovanje.
Se lahko naredimo "Francoze", ko v EU sprejmejo direktivo? Odgovor je ne, a vendar je mariskaj lahko izgubljenega s prevodom. Direktiva je za razliko od acquisa, ki je primarna evropska zakonodaja, ena od oblik sekundarne zakonodaje EU. Največja težava direktive je, da ni nujno enoznačna in da jo je še treba prilagoditi. Najbolj očiten prikaz nedoločenosti direktiv je nedavno razprava o direktivi o avtorskih pravicah, kjer so vsi brali isto besedilo, in prišli do popolnoma različnih zaključkov. Takrat so zmagali zagovorniki direktive, ki jo morajo v dveh letih države članice EU ustrezno prenesti v nacionalne zakonodaje.
Druga oddaja v nizu abcEu se pozabava z britanskim izstopanjem iz Evropske unije. Brexit pomeni brexit, a kaj sploh pomeni brexit? Po razlago se bomo podali k Adrijanu Bakiču v London, k Eriki Štular v Bruselj ter jo v matematično-gramatičnem smislu s Špelo Novak in Michaelom Manskejem iskali tudi v Ljubljani in Mariboru.
Poročanje in govor o Evropski uniji sta nasičena z besedami, ki jih navadno ne uporabljamo. V oddaji abcEU se najprej predstavi besedna zveza Acquis Communautaire, ki predstavlja celoten nabor evropske zakonodaje od njenega nastanka do danes. V Hiši evropske zgodovine v Bruslju je nabor evropske zakonodaje dolg 6 metrov. Ocenjujejo, da danes znaša okrog 100.000 strani.
Neveljaven email naslov