Pilot Marjan Bizjan, ki se je v letalski klub v ljubljanskih Mostah včlanil leta 1954, v podjetju Adria Aviopromet pa se je zaposlil 1967, opisuje svoje letalske začetke, dosežke, kariero na Adrii, pa tudi številne nepozabne dogodivščine in nekatere žgečkljive podrobnosti.

Spominja se prvega stečaja Adrie leta 1968, kupovanja in prevzemanja novih letal, težavnega sporazumevanja z ruskimi kontrolorji, ki niso znali angleško, odprtja mariborskega letališča, požara na motorju v Hamburgu, razloži pa še, zakaj so mu rekli, da je travniški pilot.

‘”Adria je najprej zaposlovala pretežno vojaške pilote, kasneje pa so sem in tja vzeli tudi kakšnega travniškega pilota. Tako so nam posmehljivo rekli, ker smo prišli z letališč, ki so imela travnate steze.”

Marjan Bizjan omenja napete odnose Adrie z zveznim prevoznikom JAT in pripoveduje o tem, kako je zaradi letalskih nesreč izgubljal prijatelje, sodelavke, sodelavce, tudi svoje učitelje in učence … Kmalu po tistem, ko je postal vodja pilotov v Adrii, se je 10. septembra 1976 nad krajem Vrbovec pri Zagrebu zgodilo trčenje letal British Airwaysa in Inex Adrie Avioprometa, opisuje tudi splet nesrečnih okoliščin, ki so povzročile tragedijo letala DC-9 na Korziki  …

”Dobili so opozorilo, da se približujejo terenu, on je dodal plin, se začel dvigat, splet okoliščin je bil pa tak, da je veter  pihal čez greben, bili so v padajočih tokovih, sposobnosti letala so bile zmanjšane. Zmanjkalo mu je le za kakšna dva metra …”

Usodni stečaj Adrie Airways je gospoda Bizjana zelo prizadel, saj se je porušilo vse, kar je soustvarjal: “Edini kapital, ki je ostal, so ljudje in njihovo znanje.”

Tatjana Pirc predstavlja zgodbo o Adrii s sogovornicami in sogovorniki, s katerimi se je srečevala tri mesece.

val202.si/adria4ever