Nasina sonda New Horizons bo danes letela mimo Plutona, kar je vrhunec njenega 9 let in pol trajajočega potovanja skozi osončje. Prvič bomo dobili bližnje posnetke tega planeta.

Nasina sonda New Horizons je letela mimo Plutona, kar je vrhunec njenega skoraj 9 let in pol trajajočega potovanja skozi Osončje

Prvič smo dobili bližnje posnetke tega pritlikavega planeta, znanstveniki pa pričakujejo, da bodo razvozlali nekaj pomembnih vprašanj o nastanku našega Osončja. “Zanimivo je tudi zato, ker tako širimo znanje o Sončevem sistemu, tudi o zgodovini Osončja,” je prepričan astrofizik Jure Japelj, ki pravi, da misija New Horizons ni pomembna le zaradi preučevanja Plutona, temveč tudi zaradi preučevanja Kuiperjevega pasu, asteroidnega območja v Osončju, ki se razteza več milijard kilometrov naprej od Neptunovega tira, v njem pa naj bi nastajali tudi kometi.

Pluton je leta 1930 odkril tedaj 23-letni ameriški astronom Clyde Tombaugh. Na nebu je iskal objekte, ki se premikajo drugače kot zvezde, kar bi pomenilo, da so to Zemlji precej bližja telesa. Z iskanjem takšnih teles smo se nato ukvarjali vse odtlej. Sprva precej neuspešno, od nastanka digitalnih kamer in sodobne računalniške tehnologije v 90. letih pa smo našli na tisoče takšnih teles.

“Skoraj” na dosegu prstov

Pluton meri v premeru približno 2000 km, je zelo hladen in ima občutno redkejšo atmosfero kot Zemlja. Ker je prekrit z ledom, je zelo svetel, in če bi bil Zemlji tako blizu kot Mars, bi bil najverjetneje eno od najsvetlejših teles na nebu.

“Pričakujemo, da bomo dobili barvne fotografije, ki bodo podrobneje pojasnile nekatere geološke in druge značilnosti Plutona,” napoveduje Nasina znanstvenica dr. Fran Bagenal. S pomočjo spektrografije bodo lahko podrobneje spoznali, iz česa sta sestavljena led na Plutonu in skrivnostna rjava snov na nekaterih območjih. “Dobili bomo tudi meritve atmosfere, ki je sicer milijonkrat redkejša kot na Zemlji. Na sondi je še instrument o potovanju in stiku Plutona s sončevim vetrom, s čimer se ukvarjam sama.”

“Zamislili smo si zelo lahko sondo, po velikosti je primerljiva s koncertnim klavirjem. Med drugim je na poti do Plutona potovala mimo Jupitra, ki je pospešil njeno hitrost za 4 km na sekundo, na 23 km na sekundo. Tako smo prihranili tri leta potovanja, še vedno pa je sonda za potovanje do Plutona potrebovala 9 let in pol.”– Fran Bagenal

Danes je Pluton skoraj oplazila, s poudarkom na »skoraj«, vse je bilo namreč natanko izračunano. “V trenutku, ko bo najbližje Plutonu, bosta oddaljena 12500 km, torej bo sonda Pluton zgrešila za mišjo dlako,” je pojasnil Japelj.

Kaj pa potem, ko obide Pluton?

“Sonda bo nadaljevala svojo pot v Kuiperjevem pasu. Svojo smer lahko spremeni le za dve stopinji,” je povedala Bagenalova. “A novo tarčo smo že našli, gre za veliko manjši objekt, mimo katerega bomo leteli v nekaj letih. Primerjava teh dveh teles nam bo veliko povedala o nastanku Kuiperjevega pasu.”