Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nasina sonda New Horizons bo danes letela mimo Plutona, kar je vrhunec njenega 9 let in pol trajajočega potovanja skozi osončje. Prvič bomo dobili bližnje posnetke tega planeta.
Nasina sonda New Horizons je letela mimo Plutona, kar je vrhunec njenega skoraj 9 let in pol trajajočega potovanja skozi Osončje
Prvič smo dobili bližnje posnetke tega pritlikavega planeta, znanstveniki pa pričakujejo, da bodo razvozlali nekaj pomembnih vprašanj o nastanku našega Osončja. “Zanimivo je tudi zato, ker tako širimo znanje o Sončevem sistemu, tudi o zgodovini Osončja,” je prepričan astrofizik Jure Japelj, ki pravi, da misija New Horizons ni pomembna le zaradi preučevanja Plutona, temveč tudi zaradi preučevanja Kuiperjevega pasu, asteroidnega območja v Osončju, ki se razteza več milijard kilometrov naprej od Neptunovega tira, v njem pa naj bi nastajali tudi kometi.
Pluton je leta 1930 odkril tedaj 23-letni ameriški astronom Clyde Tombaugh. Na nebu je iskal objekte, ki se premikajo drugače kot zvezde, kar bi pomenilo, da so to Zemlji precej bližja telesa. Z iskanjem takšnih teles smo se nato ukvarjali vse odtlej. Sprva precej neuspešno, od nastanka digitalnih kamer in sodobne računalniške tehnologije v 90. letih pa smo našli na tisoče takšnih teles.
Pluton meri v premeru približno 2000 km, je zelo hladen in ima občutno redkejšo atmosfero kot Zemlja. Ker je prekrit z ledom, je zelo svetel, in če bi bil Zemlji tako blizu kot Mars, bi bil najverjetneje eno od najsvetlejših teles na nebu.
“Pričakujemo, da bomo dobili barvne fotografije, ki bodo podrobneje pojasnile nekatere geološke in druge značilnosti Plutona,” napoveduje Nasina znanstvenica dr. Fran Bagenal. S pomočjo spektrografije bodo lahko podrobneje spoznali, iz česa sta sestavljena led na Plutonu in skrivnostna rjava snov na nekaterih območjih. “Dobili bomo tudi meritve atmosfere, ki je sicer milijonkrat redkejša kot na Zemlji. Na sondi je še instrument o potovanju in stiku Plutona s sončevim vetrom, s čimer se ukvarjam sama.”
“Zamislili smo si zelo lahko sondo, po velikosti je primerljiva s koncertnim klavirjem. Med drugim je na poti do Plutona potovala mimo Jupitra, ki je pospešil njeno hitrost za 4 km na sekundo, na 23 km na sekundo. Tako smo prihranili tri leta potovanja, še vedno pa je sonda za potovanje do Plutona potrebovala 9 let in pol.”– Fran Bagenal
Danes je Pluton skoraj oplazila, s poudarkom na »skoraj«, vse je bilo namreč natanko izračunano. “V trenutku, ko bo najbližje Plutonu, bosta oddaljena 12500 km, torej bo sonda Pluton zgrešila za mišjo dlako,” je pojasnil Japelj.
“Sonda bo nadaljevala svojo pot v Kuiperjevem pasu. Svojo smer lahko spremeni le za dve stopinji,” je povedala Bagenalova. “A novo tarčo smo že našli, gre za veliko manjši objekt, mimo katerega bomo leteli v nekaj letih. Primerjava teh dveh teles nam bo veliko povedala o nastanku Kuiperjevega pasu.”
4383 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nasina sonda New Horizons bo danes letela mimo Plutona, kar je vrhunec njenega 9 let in pol trajajočega potovanja skozi osončje. Prvič bomo dobili bližnje posnetke tega planeta.
Nasina sonda New Horizons je letela mimo Plutona, kar je vrhunec njenega skoraj 9 let in pol trajajočega potovanja skozi Osončje
Prvič smo dobili bližnje posnetke tega pritlikavega planeta, znanstveniki pa pričakujejo, da bodo razvozlali nekaj pomembnih vprašanj o nastanku našega Osončja. “Zanimivo je tudi zato, ker tako širimo znanje o Sončevem sistemu, tudi o zgodovini Osončja,” je prepričan astrofizik Jure Japelj, ki pravi, da misija New Horizons ni pomembna le zaradi preučevanja Plutona, temveč tudi zaradi preučevanja Kuiperjevega pasu, asteroidnega območja v Osončju, ki se razteza več milijard kilometrov naprej od Neptunovega tira, v njem pa naj bi nastajali tudi kometi.
Pluton je leta 1930 odkril tedaj 23-letni ameriški astronom Clyde Tombaugh. Na nebu je iskal objekte, ki se premikajo drugače kot zvezde, kar bi pomenilo, da so to Zemlji precej bližja telesa. Z iskanjem takšnih teles smo se nato ukvarjali vse odtlej. Sprva precej neuspešno, od nastanka digitalnih kamer in sodobne računalniške tehnologije v 90. letih pa smo našli na tisoče takšnih teles.
Pluton meri v premeru približno 2000 km, je zelo hladen in ima občutno redkejšo atmosfero kot Zemlja. Ker je prekrit z ledom, je zelo svetel, in če bi bil Zemlji tako blizu kot Mars, bi bil najverjetneje eno od najsvetlejših teles na nebu.
“Pričakujemo, da bomo dobili barvne fotografije, ki bodo podrobneje pojasnile nekatere geološke in druge značilnosti Plutona,” napoveduje Nasina znanstvenica dr. Fran Bagenal. S pomočjo spektrografije bodo lahko podrobneje spoznali, iz česa sta sestavljena led na Plutonu in skrivnostna rjava snov na nekaterih območjih. “Dobili bomo tudi meritve atmosfere, ki je sicer milijonkrat redkejša kot na Zemlji. Na sondi je še instrument o potovanju in stiku Plutona s sončevim vetrom, s čimer se ukvarjam sama.”
“Zamislili smo si zelo lahko sondo, po velikosti je primerljiva s koncertnim klavirjem. Med drugim je na poti do Plutona potovala mimo Jupitra, ki je pospešil njeno hitrost za 4 km na sekundo, na 23 km na sekundo. Tako smo prihranili tri leta potovanja, še vedno pa je sonda za potovanje do Plutona potrebovala 9 let in pol.”– Fran Bagenal
Danes je Pluton skoraj oplazila, s poudarkom na »skoraj«, vse je bilo namreč natanko izračunano. “V trenutku, ko bo najbližje Plutonu, bosta oddaljena 12500 km, torej bo sonda Pluton zgrešila za mišjo dlako,” je pojasnil Japelj.
“Sonda bo nadaljevala svojo pot v Kuiperjevem pasu. Svojo smer lahko spremeni le za dve stopinji,” je povedala Bagenalova. “A novo tarčo smo že našli, gre za veliko manjši objekt, mimo katerega bomo leteli v nekaj letih. Primerjava teh dveh teles nam bo veliko povedala o nastanku Kuiperjevega pasu.”
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Stiska, anksioznost, nevednost, kaj storiti… ta občutja nas lahko spremljajo v tem času, ko se ne samo v Sloveniji, ampak po celem svetu spopadamo z novim koronavirusom. V takih časih je pomembno ohraniti mirno kri, zaupati strokovnjakom, se ravnati samozaščitniško, pravi psiholog Marko Polič, upokojeni zaslužni profesor na ljubljanski filozofski fakulteti. Ne smemo pa pozabiti tudi na tiste, ki so bili izolirani, in se vzdržati stigmatiziranja in šikaniranja okuženih ter njihovih najbližjih. Z Markom Poličem se je - tudi o meji med previdnostjo in pretiravanjem - pogovarjala Tina Lamovšek.
Radi rečemo, da je zgodovina učiteljica življenja. Zato je v določenih situacijah koristno, da se ozremo k podobnim situacijam v preteklosti in iz njih potegnemo nauk ali rešitev. Andreja Čokl je poklicala redno profesorico dr. Zvonko Zupanič Slavec, predstojnico Inštituta za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ki dobro pozna epidemije, ki so že prizadele človeštvo, in pozorno spremlja tudi dogajanje, povezano s širjenjem koronavirusa. Podpira vse vladne ukrepe in ljudem polaga na srce, naj jih upoštevajo.
Za preprečevanje širjenje virusa Covid-19 ravnamo odgovorno, pogosto si umivamo roke, kašljamo v rokav, se ne družimo v večjih skupinah in seveda zbiramo vse najnovejše informacije. To seveda počnemo tudi prek spleta, kar so začeli izkoriščati že kibernetski prevaranti, opozarjajo na nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost. Pozorna naj bodo tudi podjetja, ki so zaposlene prosila, naj delajo od doma. Kaj se dogaja in kako ukrepati, je Urški Henigman razložil Tadej Hren s Si-Certa.
Tokrat smo se v četrtkovem jutru odpravili v Šaleško dolino, od koder pridobimo skoraj tretjino vse električne energije. Že desetletja tam deluje Termoelekrarna Šoštanj, kjer zato kurijo premog iz velenjskega premogovnika, po novem pa bi tam sežigali tudi odpadke, čemur pa domačini nasprotujejo. A zahteve prebivalcev s tega območja, ki želijo živeti v lepšem okolju, niso povsem nove, že pred desetletji se je namreč ravno v Velenju zgodila prva ekološka revolucija, verjetno edina večja revolucija na območju takratne Jugoslavije. O tem se je Mojca Delač pogovarjala z dopisnico Metko Pirc.
Biotehnologinja Petra Sušjan, kemičarka Špela Trafela in fizičarka Lara Ulčakar so letošnje štipendistke programa Za ženske v znanosti, ki ga organizirata L’Oreal Adria in Slovenska nacionalna komisija za Unesco. Na ta način podpirajo in spodbujajo mlade vrhunske znanstvenice na začetku kariere z enkratnimi štipendijami v višini 5000 evrov. Tovrstna podpora je pomembna, saj v raziskovalni dejavnosti v Evropski uniji dela le tretjina žensk, najslabše so zastopane v zasebnem sektorju ter više, ko pogledamo po hierarhični lestvici. V Sloveniji je doktorandk polovica, na vodstvenih položajih je žensk le še 17 odstotkov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Družbi domov Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, ki ga morda najbolj poznamo po šolah v naravi, se je pridružil nov dom na Prvinah nad Zagorjem ob Savi v Zasavju. Tako je otrokom, od tistih najmlajših vrtčevski naprej, pa tudi društvom in družinam ter posameznikom sedaj na voljo 25 domov po vsej Sloveniji. V domu na Prvinah nad Zagorjem ob Savi v teh dneh šolo v naravi preživlja prva skupina osnovnošolcev. Obiskala jih je Karmen Štrancar Rajevec
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Naš dopisnik Janko Petrovec iz Rima v pogovoru z Dragom Balažičem o aktualnih razmerah in karanteni zaradi koronavirusa v Italiji.
Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinka Todorovski je včeraj predstavila poročilo o odzivih uporabnikov javnega servisa, s katerimi se je ukvarjala v minulem letu. Po letu 2018, ki je bilo rekordno, je na njen nasolov lani prišlo drugo največje število mnenj, vprašanj, pripomb, predlogov, pritožb in pohval odkar obstaja institut varuha. Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev je most med javnostjo in javno radiotelevizijo. Odgovarja na vprašanja, pripombe, pritožbe in predloge, pojasnjuje, posreduje, piše mnenja in priporočila, sproža notranje razprave in presoja ali programski ustvarjalci spoštujejo poklicna merila in standarde. Letno poročilo je obsežen dokument, z vrsto statističnih podatkov o odzivih pa tudi mnogimi zanimivimi in koristnimi vsebinskimi zapisi, povzetki, sklepi, priporočili, itn.
Po seji strokovnega sveta za konkurenčnost je gospodarski minister Zdravko Počivalšek predstavil vrsto ukrepov za pomoč gospodarstvu, ki ga je ali pa ga še bo prizadel koronavirus.
Evropsko sodišče za človekove pravice bo jutri izreklo sodbo v primeru pritožbe dveh romskih družin, ki Sloveniji očitata kršitev konvencije o človekovih pravicah, ker nimata dostopa do pitne vode. Slovenijo lahko – podobno kot v primeru izbrisanih – doleti visoka denarna kazen. Romski družini iz Goriče vasi v Ribnici in iz Dobruške vasi v občini Škocjan očitata Sloveniji kršenje treh členov konvencije o človekovih pravicah: prepoved ponižujočega ravnanja, spoštovanje družinskega in zasebnega življenja ter prepoved diskriminacije, saj v nelegalnih romskih naseljih nimata dostopa do pitne vode. Državo na problem opozarjamo že vrsto let, bivanjske razmere tam niso vredne človeka, pravi Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenija, ki pomaga Romom v postopku pred Evropskim sodiščem za človekove pravice
Uroš Lipušek spremlja aktualno stanje na Kitajskem, od koder se je po svetu razširil novi korona virus.
Slovensko-avstrijska pisateljica in intelektualka Alma Karlin se je pred stotimi leti podala na svojo pot okrog sveta. Njene izkušnje in razmišljanja o svetu so se prelili v pesmi, ki so dolgo ostajale skrite pred očmi javnosti, pred kratkim pa so po zaslugi Jerneje Jezernik in Nike Solce ter v prevodu Boštjana Dvořaka zaživele v slovenskem jeziku. Izšle so tudi na albumu »Ko duše pokličem«, v malce drugačni zasedbi pa smo jih ujeli na koncertu, 27. februarja, v Centru slovanskih kultur v Ljubljani. Nastopili so pevka Nika Solce, ki je zaigrala tudi na ukulele in kitaro, pridružili so se ji violinist in harmonikar Stefan Steiner, flavtistka in spremljevalna vokalistka Katja Mlinar, harmonikar Matija Solce in kontrabasist Klemen Krajc.
Danes obeležujemo svetovni dan varčevanja z energijo. Za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov je večja energijska učinkovitost še bolj pomembna kot nove tehnologije, pravi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, ki opozarja, da smo ljudje sicer pripravljeni varčevati, a imamo v povprečju premalo znanja o tem, katere aktivnosti porabijo največ energije
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Novi koronavirus, ki se je iz Kitajske prenesel že v 60 držav, tudi v Slovenijo, sproža številna vprašanja. Med drugim, ali se je smiselno v tem času vseeno odpraviti na potovanje, ali je bolje v skrbi za lastno zdravje in varnost odpovedati že kupljen turistični paket oz. letalsko karto in nastanitev. Kolegica Simeona Rogelj se je o tem pogovarjala z Matjažem Jakinom iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Teksašani so na Super torek 3. marca presenetili, ker so kljub drugačnim napovedim dali prednost Josephu Bidnu pred Berniem Sandersom. Teksas pa bo v ospredju slovenske pozornosti prihodnji teden. Ne le zaradi slovenske košarkarske zvezde Luke Dončića, ampak tudi zaradi slovensko-teksaške poslovne konference in projekta Teksas čuti Slovenijo, povezanega z Dončićevim matičnim klubom Dallas Mavericks. Mitom, zgodovini in aktualnemu političnemu trenutku v Teksasu namenjamo nekaj minut.
V Kemisu so doslej ves čas zatrjevali, da je odklop elektrike zgolj zaradi črne gradnje enega od objektov, to je bazena za požarno vodo, nesmiseln. Vendar smo dobili informacijo, da v inšpekcijski odločbi, ki jo je izdal gradbeni inšpektorat, jasno piše, da črna gradnja ni le objekt C, torej bazen, temveč tudi objekt A, torej glava stavba za skladiščenje odpadkov, stavba B pa nima uporabnega dovoljenja. To torej pomeni prepoved obratovanja za Kemis, čeprav tam za zdaj zatrjujejo, da odločbe še nimajo.
Neveljaven email naslov