Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Koroška je v Sloveniji in med vse bolj številnimi tujimi obiskovalci poznana kot gorskim kolesarjem prijazna regija. Del zaslug za prepoznavnost si lahko lastijo tudi gorskokolesarski navdušenci, ki letos ponovno pripravljajo festival Črna Lukna. Proti Koroški se je z avtom odpeljala tudi naša kolesarska ekipa (Marko Radmilovič, Mitja Peček in Nejc Jemec ter kapetan Miha Šalehar), v živo so spremljali najzanimivejše dogodke devetdnevnega festivala.
Koroška je v Sloveniji in med vse bolj številnimi tujimi obiskovalci poznana kot gorskim kolesarjem prijazna regija. Del zaslug za prepoznavnost si lahko lastijo tudi gorskokolesarski navdušenci, ki letos ponovno pripravljajo festival Črna Lukna.
Proti Koroški se je z avtom odpeljala tudi naša kolesarska ekipa (Marko Radmilovič, Mitja Peček in Nejc Jemec ter kapetan Miha Šalehar), v živo so spremljali najzanimivejše dogodke devetdnevnega festivala.
Mitja, kolesar laik, se je v spremstvu kolesarskega maestra zapeljal po gozdni stezi enoslednici. Po izkušnji sta se, opremljena z zvočnim posnetkom dela vožnje, pojavila v terenskem studiu, kjer ju je Miha povprašal o – občutkih, kakopak. “Če znaš voziti kolo, znaš voziti tudi gorsko kolo – to sploh ne drži. Ob vseh teh koreninah se je malo težje sprostiti.”
Z vodnikom in inštruktorjem Markom Šimencem smo govorili o vodenju kolesarjev in (birokratskih) težavah, na katere ob tem naleti: “Mnogo ljudi gre takoj v ekstreme, brez da bi poznali osnove.”
Upokojeni tekmovalec v skoraj vseh gorsko-kolesarskih disciplinah in lastnik titanskih vijakov v gležnju Andrej Dekleva je zdaj novinar in urednik portala mtb.si. Začel je s kratko predstavitvijo: “Gorsko kolesarstvo je dejavnost in doživetje v naravi, ki vsebuje telesni napor in tehnični izziv.” Predstavil je discipline gorskega kolesarjenja, kolesarski kodeks, stanje in stagniranje kolesarjenja kot turistične panoge v Sloveniji, ženske kvote, primere praks v tujini, prihodnost in potencialne smeri razvoja.
Vsaka scena ima svoje legende, gorsko kolesarjenje ima Cedrica Gracio, ki je tudi prvi žurer karavane. Predstavi se takole: “Cedric Gracia, ogromna pornozvezda.” Sploh ne ve, če je zvezda tudi doma – mama bi ga najbrž ubila, če bi slišala ta pogovor. “V ospredje skušam potiskati gorsko kolesarstvo. Ja, sem zmagal na kakšnem svetovnem prvenstvu, ampak ne živim v preteklosti, skušam živeti za prihodnost in ko vidim mlade gorske kolesarje, sem srečen.”
Slovenci imamo tudi odlično znanje, kar zadeva razvoj gorskokolesarskih destinacij. Mag. Andrej Žigon ni le znanstvenik, ampak tudi praktik, vešč krampa in motorke, trenutno v Gruziji gradijo dve mreži gorsko-kolesarskih poti na smučiščih. “Države v razvoju vidijo v gorskokolesarskem turizmu velik potencial, ker zahteva relativno majhne infrastrukturne vložke.”
V Sloveniji po njegovih izkušnjah ne znamo izkoristiti potencialov. “Na žalost si večina naših veljakov predstavlja, da bomo zgolj označili poti in da bodo turisti kolesarji kar drli k nam.”
Opuščeni mežiški rudnik se da prevoziti tudi s kolesom! Včasih so tam vlaki vozili rudo in jalovino, danes tam kraljujejo kolesa. V podzemlju se lahko 6 kilometrov vozite po transportne rovu.
Mnogo let je minilo, odkar je legendarni Mito vzkliknil: “Vsi na kolo, za zdravo telo!” Bili so časi, ko so kolesa in zdrava telesa še nekaj pomenila – danes imamo za telesa medicino in za kolesa zgodovino.
V Mežiški dolini je kolesarska zgodovina vijugava. In še vedno vsaj delno skrivnostna. Zato potop v kolesarsko preteklost Mežiške doline.
Ohranili so se zapisi o pra-oblikah gorskega kolesarjenja v Mežiški dolini. Namreč; delavci, ki so delali v tovarni ter bili nesrečno doma na hribu, so se na “šiht” pripeljali s kolesom, nazaj v hrib pa ga potiskali ali odpeljali na vozu. “Psevdodownhill”, bi rekli danes.
V Radljah ob Dravi imajo posluh za občane kolesarje. Poleg desetin kilometrov kolesarskih poti, tudi čezmejnih, med nasadom hmelja in naseljem stoji iz kupov zemlje oblikovan urbani park za kolesarje, ki je dostopen vsem s kolesom in čelado.
Govoriti o kolesarstvu letošnjega julija in ne omeniti morije, ki se je zgodila to poletje na naših cestah, bi pomenilo nojevsko tiščanje glave v asfalt, je zapisal Marko Radmilovič.
4431 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Koroška je v Sloveniji in med vse bolj številnimi tujimi obiskovalci poznana kot gorskim kolesarjem prijazna regija. Del zaslug za prepoznavnost si lahko lastijo tudi gorskokolesarski navdušenci, ki letos ponovno pripravljajo festival Črna Lukna. Proti Koroški se je z avtom odpeljala tudi naša kolesarska ekipa (Marko Radmilovič, Mitja Peček in Nejc Jemec ter kapetan Miha Šalehar), v živo so spremljali najzanimivejše dogodke devetdnevnega festivala.
Koroška je v Sloveniji in med vse bolj številnimi tujimi obiskovalci poznana kot gorskim kolesarjem prijazna regija. Del zaslug za prepoznavnost si lahko lastijo tudi gorskokolesarski navdušenci, ki letos ponovno pripravljajo festival Črna Lukna.
Proti Koroški se je z avtom odpeljala tudi naša kolesarska ekipa (Marko Radmilovič, Mitja Peček in Nejc Jemec ter kapetan Miha Šalehar), v živo so spremljali najzanimivejše dogodke devetdnevnega festivala.
Mitja, kolesar laik, se je v spremstvu kolesarskega maestra zapeljal po gozdni stezi enoslednici. Po izkušnji sta se, opremljena z zvočnim posnetkom dela vožnje, pojavila v terenskem studiu, kjer ju je Miha povprašal o – občutkih, kakopak. “Če znaš voziti kolo, znaš voziti tudi gorsko kolo – to sploh ne drži. Ob vseh teh koreninah se je malo težje sprostiti.”
Z vodnikom in inštruktorjem Markom Šimencem smo govorili o vodenju kolesarjev in (birokratskih) težavah, na katere ob tem naleti: “Mnogo ljudi gre takoj v ekstreme, brez da bi poznali osnove.”
Upokojeni tekmovalec v skoraj vseh gorsko-kolesarskih disciplinah in lastnik titanskih vijakov v gležnju Andrej Dekleva je zdaj novinar in urednik portala mtb.si. Začel je s kratko predstavitvijo: “Gorsko kolesarstvo je dejavnost in doživetje v naravi, ki vsebuje telesni napor in tehnični izziv.” Predstavil je discipline gorskega kolesarjenja, kolesarski kodeks, stanje in stagniranje kolesarjenja kot turistične panoge v Sloveniji, ženske kvote, primere praks v tujini, prihodnost in potencialne smeri razvoja.
Vsaka scena ima svoje legende, gorsko kolesarjenje ima Cedrica Gracio, ki je tudi prvi žurer karavane. Predstavi se takole: “Cedric Gracia, ogromna pornozvezda.” Sploh ne ve, če je zvezda tudi doma – mama bi ga najbrž ubila, če bi slišala ta pogovor. “V ospredje skušam potiskati gorsko kolesarstvo. Ja, sem zmagal na kakšnem svetovnem prvenstvu, ampak ne živim v preteklosti, skušam živeti za prihodnost in ko vidim mlade gorske kolesarje, sem srečen.”
Slovenci imamo tudi odlično znanje, kar zadeva razvoj gorskokolesarskih destinacij. Mag. Andrej Žigon ni le znanstvenik, ampak tudi praktik, vešč krampa in motorke, trenutno v Gruziji gradijo dve mreži gorsko-kolesarskih poti na smučiščih. “Države v razvoju vidijo v gorskokolesarskem turizmu velik potencial, ker zahteva relativno majhne infrastrukturne vložke.”
V Sloveniji po njegovih izkušnjah ne znamo izkoristiti potencialov. “Na žalost si večina naših veljakov predstavlja, da bomo zgolj označili poti in da bodo turisti kolesarji kar drli k nam.”
Opuščeni mežiški rudnik se da prevoziti tudi s kolesom! Včasih so tam vlaki vozili rudo in jalovino, danes tam kraljujejo kolesa. V podzemlju se lahko 6 kilometrov vozite po transportne rovu.
Mnogo let je minilo, odkar je legendarni Mito vzkliknil: “Vsi na kolo, za zdravo telo!” Bili so časi, ko so kolesa in zdrava telesa še nekaj pomenila – danes imamo za telesa medicino in za kolesa zgodovino.
V Mežiški dolini je kolesarska zgodovina vijugava. In še vedno vsaj delno skrivnostna. Zato potop v kolesarsko preteklost Mežiške doline.
Ohranili so se zapisi o pra-oblikah gorskega kolesarjenja v Mežiški dolini. Namreč; delavci, ki so delali v tovarni ter bili nesrečno doma na hribu, so se na “šiht” pripeljali s kolesom, nazaj v hrib pa ga potiskali ali odpeljali na vozu. “Psevdodownhill”, bi rekli danes.
V Radljah ob Dravi imajo posluh za občane kolesarje. Poleg desetin kilometrov kolesarskih poti, tudi čezmejnih, med nasadom hmelja in naseljem stoji iz kupov zemlje oblikovan urbani park za kolesarje, ki je dostopen vsem s kolesom in čelado.
Govoriti o kolesarstvu letošnjega julija in ne omeniti morije, ki se je zgodila to poletje na naših cestah, bi pomenilo nojevsko tiščanje glave v asfalt, je zapisal Marko Radmilovič.
Predlagane spremembe Zakona o invalidskih organizacijah po mnenju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prinašajo urejanje položaja in sistemsko financiranje Nacionalnega sveta invalidskih organizacij. Nekatere nevladne organizacije spremembam nasprotujejo, saj se bojijo, da bo ta organ postal edini sogovornik vlade na tem področju. Obenem se jim zdi načrtovanih 250 tisoč evrov letno za njegove dejavnosti občutno preveč. Tudi zagovornik načela enakosti priporoča, naj pristojni o zakonu, ki so ga pred dnevi vložili v vladni postopek, še enkrat premislijo. FOTO: Pixabay
Slovensko nogometno reprezentanco čaka nocoj zelo pomembna tekma. Ob 21-ih se bo pomerila z angleško reprezentanco in rezultat nas lahko pripelje v izločilne boje evropskega nogometnega prvenstva. Köln, prizorišče tekme, bo danes gotovo tudi slovenski, saj je v mesto že prišlo na tisoče slovenskih navijačev. Od tam se javlja Marko Rozman.
V prihodnjih minutah bomo spoznali dijaka srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije v Celju Patrika Gorjaka, ki je na Radiu Slovenija opravljal obvezno dvotedensko prakso. 19- letni Patrik Gorjak je oseba z avtizmom, v prostem času pa ustvarja svoje skladbe. O vtisih dela na Radiu ga je povprašala Petra Medved.
V Sloveniji trenutno vlada nogometna evforija. Dogajanje na Euru 2024 spremlja nepregledno število ljudi, od najmlajših, do najstarejših. Med njimi najdemo tudi takšne posameznike, navijače, ki naše športnike v ekipnih ali posameznih panogah spremljajo ves čas. Tudi, ko jim ne gre ravno najboljše. Eden izmed njih je tudi Jože Vozelj, ki nastope naših reprezentanc na različnih prvenstvih spremlja že od leta 1998. Obiskal je 69 držav, kjer so potekala različna mednarodna tekmovanja in prvenstva. Ustavil v Kölnu, in ga vprašali kako občuti trenutno euforijo in nenazadnje tudi preveril, kdo bo zmagovalec jutrišnje večerne tekme.
21. junija zaznamujemo svetovni dan amiotrofične lateralne skleroze. ALS je ena izmed degenerativnih nevroloških bolezni, za katero je značilen hiter, napredujoč potek. Njen najizrazitejši znak je mišična šibkost, ki se lahko začne kjer koli v telesu in nazadnje zajame večino mišic. Mišična šibkost je posledica prizadetosti motoričnih nevronov v možganski skorji ter v možganskem deblu in v hrbtenjači. Zato je za ALS v rabi tudi ime bolezen motoričnega nevrona. Bolniki imajo težave z govorom, požiranjem, gibanjem z udi in dihanjem. Bolezen se hitro slabša, učinkovitega zdravila ni. Od leta 1995 je na voljo zdravilo, ki za nekaj mesecev podaljša povprečno preživetje bolnikov z ALS. Bolezen se največkrat pojavi med 45. in 70. letom starosti. Pri nas je približno 150 bolnikov s to boleznijo. V okviru Društva distrofikov Slovenije deluje tudi Odbor za ALS. Obolelim in njihovim svojcem ponujajo različne oblike podpore, javnost pa ozaveščajo o tej hudi, neozdravljivi bolezni, razlaga strokovna sodelavka društva Andreja Šuštar.
V teh vročih poletnih dneh številni iščemo hlad tudi v gorah, ob jezerih, rekah, v gozdovih ali na travnikih. To pa so tudi habitati kač. Kaj torej storiti, če nas piči ena od treh strupenjač v naši državi, kako se opremiti in obnašati med hojo v naravi, kaj storiti ob srečanju s kačo, kje se najbolje počutijo modras, navadni gad in laški gad in zakaj je varovanje kač ključno za ohranjanje naravnega ravnovesja? Skratka, vse kar morate vedeti o kačah, izveste v prihodnjih minutah. Najprej prisluhnite pogovoru, ki ga je Rok Valenčič posnel z Gašperjem Razingerjem (na sliki), toksikologom in internistom iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, nato pa še pogovoru z biologinjo Ireno Furlan iz Živalskega vrta Ljubljana.
Mladi med 14. in 29. letom so se v zadnjem obdobju začeli bolj zanimati za politiko, prav tako sami zase ocenjujejo, da več vedo o politiki, kot so to poročale generacije pred njimi. To je med drugim pokazala raziskava Slovenska mladina 2024, ki sta jo, tako kot leta 2018, izvedli fundacija Friedrich Ebert Stiftung in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. Kaže se tudi zasuk mladih na politično desno sredino in to, da so zelo pesimistični glede svoje prihodnosti. Med njimi so se tako povečale skrbi zaradi priseljencev, nasilja zdravstvenega in pokojninskega sistema ter stanovanjske problematike.
V Münchnu se bosta čez par minut na tekmi evropskega prvenstva pomerili reprezentanci Slovenije in Srbije. Kakšno je vzdušje v Münchnu, na Pogačarjevem trgu in v Mariboru smo preverili z našimi dopisniki.
Danes je svetovni dan beguncev. Po podatkih Agencije OZN za begunce - UNHCR - se stanje v svetu slabša, število beguncev pa raste že dvanajst let zapovrstjo. Več kot polovica od 120 milijonov ljudi na begu ostaja znotraj meja lastne države, od dobrih 43 milijonov azilantov in drugih beguncev pod mednarodno zaščito pa jih je kar tri četrtine našlo zavetje v državah, ki sodijo med revne. Več v intervjuju Janka Petrovca s predstavnikom Agencije OZN za begunce, Filippom Ungarom.
S pravočasno zdravstveno obravnavo ne le, da človeku izboljšamo kakovost življenja, ga pozdravimo pa tudi skrajšamo bolniške odsotnosti. To velja za večino zdravstvenih storitev, pa tudi za fizioterapijo, kjer veliko vlogo igra čas. Človek po operaciji, poškodbi, ob hudih bolečinah ob čakanju na termin neredko utrpi nepopravljive posledice. Namreč fizioterapija je ena od tistih zdravstvenih storitev, kjer bolnik čaka nedopustno dolgo, čakalne vrste pa se le še daljšajo. Helena Lovinčič se je o tem pogovarjala z vodjo fizioterapije v Mariborskem zdravstvenem domu.
Policisti bodo do konca meseca izvajali poostren nadzor nad alkoholiziranimi vozniki in vozniki pod vplivom prepovedanih drog, za noč iz petka na soboto pa napovedujejo maraton nadzorovanja. Sodeč po zadnji raziskave Agencije za varnost prometa je kar 61 % slovenskih voznikov, ki so v zadnjem letu zaužili drogo, potem tudi sedlo za volan. Skoraj polovica je ob uporabi droge pila tudi alkohol. Takšni vozniki ogrožajo svoje življenje in življenja drugih, lani so vozniki pod vplivom različnih psihoaktivnih snovi povzročili 92 prometih nesreč. FOTO: Pixabay
Mnogi izmed nas bi bili morda mnenja, da so se po končani epidemiji koronavirusa duševne stiske ljudi v Sloveniji zmanjšale. Vendar pa po poročanju tako SOS telefona, kot tudi telefona Samarijan,, stanje ni ravno rožnato. Telefonske številke obeh organizacij so še vedno zelo klicane. O uporabi SOS telefonov je poizvedovala Lucija Vidergar. Bere Jana Bajželj.
Vstopili smo v obdobje, ki se zgodi na vsaka štiri leta, ko so za mesec dni vse stvari nepomembne. Poteka evropsko prvenstvo, Euro 2024 v Nemčiji, del katerega je tudi naša država. Včeraj so naši nogometaši že odigrali prvo tekmo z Dansko. Kakšno je sicer vzdušje na prvenstvu nam je zaupal Toni Gruden, športni novinar na portalu MMC.
V prestolnici je svoja vrata zaprla kavarna, ki ni bila povsem običajna kavarna. Drama kavarna, namreč. Domovala je v stavbi Narodnega gledališča, ki ga čaka težko pričakovana prenova. Drama kavarna je zgodba o srečališču, ki je v zadnjem desetletju živelo kot dnevna soba mesta, prostor ljubiteljev kulture, predvsem pa gledališke umetnosti. Zbirališče, kjer so se izmenjavale misli o predstavah, kulturi, politiki, glasbi, …in brez katerega Ljubljana ne bo povsem enaka. Na zagotovo enem lepših in očarljivejših balkonov v mestu se je kolega Peter Močnik srečal z Igorjem Samoborjem, nekdanjim ravnateljem ljubljanske drame, v času, ko je Drama kavarna zaživela, ter z Manjo Valdhuber in Bernardom Vargo, ki sta kavarno deset let vodila. Poklepetali so o tem. kako in zakaj je Drama kavarna nastala, kako je živela z narodnim gledališčem, kaj je prinašala kulturnemu življenju v prestolnici in kaj Ljubljana z njenim slovesom izgublja. Vabljeni k poslušanju.
»Nepredvidljivo vreme je izziv tudi v hribih, z obiskom podprimo Koroško in Savinjsko«. To sta glavni sporočili Planinske zveze Slovenije in Gorske reševalne zveze na nedavni predstavitvi na območju Mozirske koče. Njuni predstavniki poudarjajo, da so planinske poti, ki so bile poškodovane ob lanski veliki ujmi, uspešno sanirali ter da število planincev, zlati tujcev, v slovenskih gorah narašča, a s tem tudi nesreče, zato opozarjajo na previdnost in odgovorno obnašanje.
V teh dneh bodo mnogi navijači odpotovali v Nemčijo, tudi sicer pa se začenja sezona dopustov, zato na Zavodu za zdravstveno zavarovanje zavarovancem priporočajo, naj pred odhodom v tujino pravočasno uredijo zdravstveno zavarovanje. Da bo dopust brezskrben, morajo imeti pri sebi veljavno evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, ni pa slabo, če se dodatno zavarujejo tudi pri komercialnem ponudniku zavarovanj. FOTO: Pixabay
Evropa je po desetletjih miru na svoji vzhodni meji dobila vojno. Kako jo doživljajo vsakdanji ljudje, kako se nanjo odziva vojaški stroj, kako o njej razmišljajo na Finskem, v Litvi na Poljskem, kako nad njimi visi grožnja Rusije. Po odgovore sta se na severovzhod Evrope podala televizijska kolegica Petra Marc in snemalec Žiga Gašperin, z mojstrom montaže Maticem Dolničarjem so pripravili dokumentarni film Panika vzhoda, ki na televizijske zaslone in druge platforme prihaja v četrtek, 13. junija. Ogledali smo si ga predpremierno, nato pa je Luka Robida pred mikrofon povabil Petro Marc.
Meritve za športnovzgojni karton so pokazale, da sta epidemija in zaprtje šol prinesla velik padec telesnih zmogljivosti in porast deleža debelih otrok in mladih, po koncu tega obdobja pa so otroci in mladi ponovno začeli pridobivati telesno učinkovitost. Vendar se je trend izboljšanja že v lanskem šolskem letu upočasnil, v letošnjem pa skoraj povsem ustavil. Brez sistemskih rešitev v izobraževanju in brez nagovarjanja najbolj ranljivih skupin – ena izmed njih so dijaki srednjega poklicnega izobraževanja -, se gibalne sposobnosti otrok in mladih ne bodo izboljšale, čez desetletje pa v Sloveniji ne bomo več imeli toliko vrhunskih športnikov kot danes, so prepričani strokovnjaki s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. Vsaj delno rešitev ponuja projekt zMIGAJ, ki bo v prihodnjih šolskih letih dijakom 24 vzgojno-izobraževalnih zavodov ponudil dve dodatni uri vodene vadbe na teden.
Brežiške prebivalce je pretresel nasilni dogodek, ki se je včeraj zgodil na osnovni šoli Velika Dolina. 14-letni učenec je namreč napadel devetošolca, ki je zaradi poškodb potreboval bolnišnično oskrbo. Primer preiskuje policija. Učenci, starši in zaposleni so zaradi dogodka prestrašeni. Od skupno 130 učencev so danes v šolo prišli le štirje. Starši pričakujejo ukrepanje pristojnih. Šola bo primer reševala skupaj s pristojnim ministrstvom, občino in centrom za socialno delo. Občina je že zagotovila dodatno varovanje šolskega okolja.
Vroče politično dogajanje je na sporedu na ravni celotne Evropske unije, še posebej pa je pestro na francoskem političnem parketu. V nedeljo popoldne morajo stranke predložiti svoje liste kandidatov, v ponedeljek se tudi uradno začenja predvolilna tekma. Kaj se torej dogaja v Franciji in kaj v Evropskem parlamentu, v katerem se danes sestaja konferenca predsednikov? Kdaj pridejo tja novi poslanci in kaj vse je še treba postoriti, da bo vse nared za njihov prihod?
Neveljaven email naslov
