Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sindikati so ta teden začeli zbirati podpise za spremembo definicije minimalne plače, iz katere bi izvzeli dodatek za neugoden delovni čas. Po podatkih Ajpesa minimalno plačo prejema približno 40.000 zaposlenih. Takih, ki prejemajo minimalno plačo skupaj z dodatki za nočno, praznično in nedeljsko delo, pa glede na rezultate ankete, ki so jo sindikati izvedli med 95.000 zaposlenimi, minimalno plačo in dodatek za nočno delo hkrati prejema le 1,1 odstotka, minimalno plačo in dodatek za nedeljsko delo pa 1,3 odstotka zaposlenih.
Diskriminacija pri izplačilu dodatkov za nočno, praznično in nedeljsko delo
Sindikati so ta teden začeli zbirati podpise za spremembo definicije minimalne plače, iz katere bi izvzeli dodatek za neugoden delovni čas. Po podatkih Ajpesa minimalno plačo dobiva približno 40.000 zaposlenih. Koliko pa je takih, ki prejemajo minimalno plačo skupaj z dodatki za nočno, praznično in nedeljsko delo?
Sindikati so izvedli anketo med 95.000 zaposlenimi in ugotovili, da minimalno plačo in dodatek za nočno delo hkrati prejema le 1,1 odstotka, minimalno plačo in dodatek za nedeljsko delo pa 1,3 odstotka zaposlenih.
Čistilki, ki ju iz čistilnega servisa včasih pokličejo delati celo ob desetih zvečer, opisujeta: “Res garamo, a nam ne plačujejo tako, kot bi morali. Samo izkoriščajo nas.”
“Skupaj z malico in prevozom dobim 580 evrov plače. Velikokrat moramo delati tudi ob nedeljah in praznikih. Če nočeš priti, ti pove, da boš dobila odpoved, da ne boš več delala in da ne prihajaj več v službo.”
Podjetje jim ne izplačuje dodatkov za delo v neugodnem delovnem času. Razen nekaterim, ki so na primer enake narodnosti kot šef: “Odvisno od šefa. Niso vsi enaki, a pri večini so nekatere čistilke privilegirane in te dobijo plačane dodatke.”
Diskriminacijsko plačevanje dodatkov je tako odvisno od dobre volje posameznega nadrejenega. Sprememba definicije minimalne plače, iz katere bi bil izvzet dodatek za neugoden delovni čas, bi ogromno pomenila tudi drugim poklicem, kot so varnostniki, tekstilne delavke in trgovke.
“Včasih pokličejo tudi, ko si na dopustu. Kolegico sem vprašala, ali ni na dopustu. Odgovorila je, da je, a so jo poklicali in je morala priti polnit police.”
Trgovke pravijo, da takega dela ne plačajo: “Če si ti na dopustu in prideš delat, se ne registriraš in uradno sploh nisi tam. Nič ne dobiš plačano.”
Izplačilo tako ne zadošča niti za osnovno preživetje: “Ko plačaš položnice, ti ne ostane več niti za hrano. Trgovke v trgovinah, ki ob nedeljah in praznikih niso odprte, dobijo enako plačilo, čeprav so ob nedeljah in praznikih proste. To ni pošteno.”
V Trgovinski zbornici kakršne koli spremembe definicije minimalne plače brez predhodnega vodenja socialnega dialoga vseh treh partnerjev o teh spremembah ocenjujejo kot nesprejemljive. Predsednica sindikata regijske sindikalne organizacije Ljubljana pri Konfederaciji sindikatov 90 Marjana Pantar Malec pa meni, da gre pri spremembi definicije minimalne plače za osnovno etično vprašanje: spoštovanje delavca in njegovega dela.
“Doseči želimo predvsem to, da bi delavci, ki so že tako najmanj plačani in so na robu preživetja, dobili primernejše plačilo za delo, ki ga opravljajo. Vsi dodatki, ki jih zdaj prejemajo za opravljeno delo ob nedeljah, praznikih, nočno delo, so všteti že v minimalno plačo, ker so njihove osnovne plače tako nizke, da vključno z dodatki prejmejo največ minimalno plačo. Če bi dosegli to spremembo, bi se navedeni dodatki izvzeli iz minimalne plače in bi se prištevali k njej.”
To bi pomenilo, da bi se prodajalki, ki je v četrtem plačilnem razredu dejavnosti trgovine, kar pomeni približno 495 evrov bruto, dodatki še vedno obračunavali na njeno osnovno plačo, a se ne bi več šteli v minimalno plačo, ampak nad njo. V končnem izračunu bi to pomenilo najmanj za 30 evrov višjo neto plačo: “To za delavko s tako nizkim dohodkom pomeni kar nekaj denarja.”
Marjana Pantar Malec meni, da je ustrahovanje z izgubo delovnih mest in uničenjem podjetij le izgovor, da ne bi bilo spremembe: “Kajti delavec je zanje vedno strošek. Če bi bilo mogoče, bi ga plačali še manj. Toda če kdo dela v manj ugodnem delovnem času, je prav, da se ga pravično plača.”
Po podatkih trgovinske zbornice minimalno plačo v tej dejavnosti prejema nekaj več kot 5.500 zaposlenih, nimajo pa podatkov o številu delavk in delavcev, ki delajo v neugodnem delovnem času in koliko ur opravijo v tem času.
Ta podatek smo želeli dobiti tudi od posameznih trgovcev. A kot so nam odgovorili iz Mercatorja, želenih podatkov o zaposlenih ne dajejo. V podjetjih Lidl in Hofer pravijo, da redefinicija ne bi vplivala na izplačila zaposlenih, iz Spara in Tuša pa nam niso poslali odgovora na vprašanje, kakšen mesečni strošek bi jim prinesla spremenjena definicija minimalne plače.
Inšpektorat za delo je v letih 2014 in 2015 v dejavnosti trgovine ugotovil 456 kršitev glede plačila za delo, večina se je nanašala na izplačilo regresa in določbo glede plačilnega dneva, 22 kršitev pa na določbe zakona o delovnih razmerjih glede dodatka za delo v posebnih pogojih. Kršitev zakona o minimalni plači in določb kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine, ki se nanašajo na plačilo za delo, niso ugotovili.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Sindikati so ta teden začeli zbirati podpise za spremembo definicije minimalne plače, iz katere bi izvzeli dodatek za neugoden delovni čas. Po podatkih Ajpesa minimalno plačo prejema približno 40.000 zaposlenih. Takih, ki prejemajo minimalno plačo skupaj z dodatki za nočno, praznično in nedeljsko delo, pa glede na rezultate ankete, ki so jo sindikati izvedli med 95.000 zaposlenimi, minimalno plačo in dodatek za nočno delo hkrati prejema le 1,1 odstotka, minimalno plačo in dodatek za nedeljsko delo pa 1,3 odstotka zaposlenih.
Diskriminacija pri izplačilu dodatkov za nočno, praznično in nedeljsko delo
Sindikati so ta teden začeli zbirati podpise za spremembo definicije minimalne plače, iz katere bi izvzeli dodatek za neugoden delovni čas. Po podatkih Ajpesa minimalno plačo dobiva približno 40.000 zaposlenih. Koliko pa je takih, ki prejemajo minimalno plačo skupaj z dodatki za nočno, praznično in nedeljsko delo?
Sindikati so izvedli anketo med 95.000 zaposlenimi in ugotovili, da minimalno plačo in dodatek za nočno delo hkrati prejema le 1,1 odstotka, minimalno plačo in dodatek za nedeljsko delo pa 1,3 odstotka zaposlenih.
Čistilki, ki ju iz čistilnega servisa včasih pokličejo delati celo ob desetih zvečer, opisujeta: “Res garamo, a nam ne plačujejo tako, kot bi morali. Samo izkoriščajo nas.”
“Skupaj z malico in prevozom dobim 580 evrov plače. Velikokrat moramo delati tudi ob nedeljah in praznikih. Če nočeš priti, ti pove, da boš dobila odpoved, da ne boš več delala in da ne prihajaj več v službo.”
Podjetje jim ne izplačuje dodatkov za delo v neugodnem delovnem času. Razen nekaterim, ki so na primer enake narodnosti kot šef: “Odvisno od šefa. Niso vsi enaki, a pri večini so nekatere čistilke privilegirane in te dobijo plačane dodatke.”
Diskriminacijsko plačevanje dodatkov je tako odvisno od dobre volje posameznega nadrejenega. Sprememba definicije minimalne plače, iz katere bi bil izvzet dodatek za neugoden delovni čas, bi ogromno pomenila tudi drugim poklicem, kot so varnostniki, tekstilne delavke in trgovke.
“Včasih pokličejo tudi, ko si na dopustu. Kolegico sem vprašala, ali ni na dopustu. Odgovorila je, da je, a so jo poklicali in je morala priti polnit police.”
Trgovke pravijo, da takega dela ne plačajo: “Če si ti na dopustu in prideš delat, se ne registriraš in uradno sploh nisi tam. Nič ne dobiš plačano.”
Izplačilo tako ne zadošča niti za osnovno preživetje: “Ko plačaš položnice, ti ne ostane več niti za hrano. Trgovke v trgovinah, ki ob nedeljah in praznikih niso odprte, dobijo enako plačilo, čeprav so ob nedeljah in praznikih proste. To ni pošteno.”
V Trgovinski zbornici kakršne koli spremembe definicije minimalne plače brez predhodnega vodenja socialnega dialoga vseh treh partnerjev o teh spremembah ocenjujejo kot nesprejemljive. Predsednica sindikata regijske sindikalne organizacije Ljubljana pri Konfederaciji sindikatov 90 Marjana Pantar Malec pa meni, da gre pri spremembi definicije minimalne plače za osnovno etično vprašanje: spoštovanje delavca in njegovega dela.
“Doseči želimo predvsem to, da bi delavci, ki so že tako najmanj plačani in so na robu preživetja, dobili primernejše plačilo za delo, ki ga opravljajo. Vsi dodatki, ki jih zdaj prejemajo za opravljeno delo ob nedeljah, praznikih, nočno delo, so všteti že v minimalno plačo, ker so njihove osnovne plače tako nizke, da vključno z dodatki prejmejo največ minimalno plačo. Če bi dosegli to spremembo, bi se navedeni dodatki izvzeli iz minimalne plače in bi se prištevali k njej.”
To bi pomenilo, da bi se prodajalki, ki je v četrtem plačilnem razredu dejavnosti trgovine, kar pomeni približno 495 evrov bruto, dodatki še vedno obračunavali na njeno osnovno plačo, a se ne bi več šteli v minimalno plačo, ampak nad njo. V končnem izračunu bi to pomenilo najmanj za 30 evrov višjo neto plačo: “To za delavko s tako nizkim dohodkom pomeni kar nekaj denarja.”
Marjana Pantar Malec meni, da je ustrahovanje z izgubo delovnih mest in uničenjem podjetij le izgovor, da ne bi bilo spremembe: “Kajti delavec je zanje vedno strošek. Če bi bilo mogoče, bi ga plačali še manj. Toda če kdo dela v manj ugodnem delovnem času, je prav, da se ga pravično plača.”
Po podatkih trgovinske zbornice minimalno plačo v tej dejavnosti prejema nekaj več kot 5.500 zaposlenih, nimajo pa podatkov o številu delavk in delavcev, ki delajo v neugodnem delovnem času in koliko ur opravijo v tem času.
Ta podatek smo želeli dobiti tudi od posameznih trgovcev. A kot so nam odgovorili iz Mercatorja, želenih podatkov o zaposlenih ne dajejo. V podjetjih Lidl in Hofer pravijo, da redefinicija ne bi vplivala na izplačila zaposlenih, iz Spara in Tuša pa nam niso poslali odgovora na vprašanje, kakšen mesečni strošek bi jim prinesla spremenjena definicija minimalne plače.
Inšpektorat za delo je v letih 2014 in 2015 v dejavnosti trgovine ugotovil 456 kršitev glede plačila za delo, večina se je nanašala na izplačilo regresa in določbo glede plačilnega dneva, 22 kršitev pa na določbe zakona o delovnih razmerjih glede dodatka za delo v posebnih pogojih. Kršitev zakona o minimalni plači in določb kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine, ki se nanašajo na plačilo za delo, niso ugotovili.
Pogovor z direktorjem Radia Slovenija Mirkom Štularjem: "Podatki jasno kažejo, da je javni radio zaupanja vreden medij!"
Pogovarjali smo se z dvema zasebnima zdravnicama, ki sta na vrhuncu epidemije pri nas ponudili svojo pomoč »pro bono« svojim preobremenjenim kolegom tako v bolnišnici kot tudi v zdravstvenem domu. Svojo specialistično ginekološko ambulanto sta zaprli, tako kot se je zaprl večji del zdravstva in sledili sta pozivom – stopimo v krizi skupaj! Vendar kljub potrebam njune pomoči niso nikjer sprejeli. Obrnili sta se na desetine naslovov, klicali svoje kolege, se obrnili na ministrstvo, na zdravniško zbornico, na ZZZS, vse zaman. In kaj je bila ovira? Okorelost zdravstvenega sistema! Helena Lovinčič.
Pogovor z direktorjem Radia Slovenija Mirkom Štularjem: "Podatki jasno kažejo, da je javni radio zaupanja vreden medij!"
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Do konca meseca je podaljšano subvencioniranje čakanja na delo na domu; poleg tega lahko delodajalci zaprosijo za subvencijo skrajšanega delovnega časa. A vsakič znova se najdejo delodajalci, ki izkoriščajo sistem.
Junij na Prvem ob nedeljah popoldne na radijske valove vrača narodno-zabavno glasbo in oživlja projekt "Koncert iz naših krajev". Smo pa malo predrugačili ime in sicer v "Poletni koncerti iz naših krajev". V nedeljskem jutru, pred prvo od štirih oddaj, glasbeni urednik Tomaž Guček in voditelj oddaj Milan Krapež razmišljata o pomembnosti ohranjanja tovrstne glasbene tradicije.
Kakšne so razvojne možnosti kulturno-kreativnega sektorja? Ta v Sloveniji zaposluje sedem odstotkov delavcev, ki ustvarjajo nadpovprečno bruto dodano vrednost. Kulturno-kreativni sektor je v letu 2017 ustvaril skoraj tri milijarde prihodkov od prodaje oziroma 2,7 odstotka prihodkov celotnega slovenskega gospodarstva, kar je več od kemične industrije. V kolikšni meri je epidemija sektor že prizadela in kolikšna bo po ocenah ekonomistov v prihodnjih mesecih brezposelnost njegovega najranljivejšega dela – samozaposlenih in prekarnih delavcev? To so bila vprašanja, o katerih so razmišljali v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, kjer so predstavili prvo celovito statistično analizo kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji ter raziskavo položaja delavcev v obdobju koronavirusne bolezni 19.
Ob današnjem svetovnem dnevu varstva okolja organizacija združenih narodov poziva k ohranjanju biodiverzitete. Slednje je tesno povezano z velikimi naravnimi katastrofami kot tudi z aktualno zdravstveno krizo zaradi pandemije koronavirusa, ki nas je opomnila, kako dragoceni so osnovni gradniki življenja: dostop do pitne vode in kvalitetne hrane, čist zrak, bogati in zdravi gozdovi, in kako pomembno je, da lahko naše ključne ekosisteme tudi zaščitimo pred uničujočimi posegi.
Projekti zbiranja starih hišnih imen že od leta 2009 potekajo na območju Gorenjske. Aktivnosti so delno financirane s strani Evropske unije preko programa LEADER in občin, cilj projekta, ki ga vodi Razvojna agencija Zgornje Gorenjske pa je izdelava čim bolj popolnega in strokovno utemeljenega nabora hišnih imen v izbranih naseljih vključenih občin .Do zdaj so v projektu raziskali že 350 naselij v 22 občinah in popisali več kot 11.500 imen . A projekt se , kljub temu, da je osnovna ciljna regija že raziskana , širi in trenutno že potekajo nove delavnice v nekaterih ob ljubljanskih občinah. Romana Erjavec.
Otroci se na nasilje odzivajo zelo različno. Mnogi so zelo prestrašeni, se zaprejo vase, umaknejo, pojasnjuje Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo:
Zveza društev slepih in slabovidnih obeležuje v letošnjem letu 100 let organiziranega delovanja slepih in slabovidnih v Sloveniji. V tem tednu, ki je že tradicionalno posvečen slepim in slabovidnim, so v Zvezi pripravili različne dejavnosti, da bi videče ozaveščali o potrebah in prilagoditvah slepih in slabovidnih ljudi in o njihovih težavah, s katerimi se srečujejo v vsakodnevnih situacijah. Prispevek Petre Medved.
Zaprte meje med državami so onemogočile družinske, gospodarske, politične, kulturne in druge stike. Ne preseneča, da so k njihovem odpiranju najglasneje pozivali prav Slovenci, ki živijo v sosednjih državah in imajo tesne čezmejne vezi. Predsednik društva koroških slovenskih pravnikov Rudi Vouk je Avstriji očital protekcionistično in protievropsko politiko. Zaprta meja pa bi, po njegovem, kršila tudi ustavno pravico slovenske narodne skupnosti. In kako komentira odprtje meje?
Za razliko od Benetk Firence ne živijo samo od turizma, toda škodo minulih mesecev kljub temu računajo v milijardah. Mesto ob Arnu lahko v teh dneh ponudi gostom ravno pravšnjo obljudenost – v tamkajšnjih muzejih pa nobene gneče. Niti v Uffizih, ki so jih odprli danes, na prvi dan sprostitve gibanja med italijanskimi deželami. Deželno mejo je prestopil tudi naš dopisnik Janko Petrovec.
Sogovorniki s treh kraških turističnih destinacij, ki so se nujnosti povezovanja turističnih ponudnikov začeli zavedati že pred časom in se pred štirimi leti povezali v »Trio kraških znamenitosti«: Janko Boštjančič, direktor Parka vojaške zgodovine, Borut Kokalj iz Parka Škocjanske jame in direktor Holdinga Kobilarna Lipica Matej Oset.
V Mladinsko klimatskem zdravilišču Rakitna imajo čredo štirih konj, s katerimi izvajajo pedagoške aktivnosti s konji, psihoterapijo in terapijo osebnostne rasti za otroke in mladostnike. Potek programa nam je opisala terapevtka Petra Markič:
V slovenskem hotelu, študentskem domu in kulturnem centru Korotan na Dunaju so za turiste uredili sobo lipicancev. Gre za širši projekt promocije slovenskega turizma v Avstriji, soba pa opominja tudi na skupno dediščino obeh držav.
Nastanek lipicanske pasme je tesno povezan s klasično dresuro. To je umetnost šolanja konj, ki razvija konjev naravni potencial in spodbuja harmoničen partnerski odnos med jahačem in konjem. Začetki klasične dresure konj segajo v antično Grčijo, ponoven vzpon je doživela v renesansi. Razvoj klasičnega dresurnega jahanja, kot ga v Evropi poznamo danes, pa je povezan z ustanovitvijo Španske jahalne šole na Dunaju leta 1565. »Španska« se imenuje zato, ker so v njej najprej uporabljali španske konje. Kmalu so jih zamenjali lipicanci iz Lipice, ki so se izkazali kot izjemno nadarjeni za visoko šolo klasičnega dresurnega jahanja. Obiskali smo trening v Kobilarni Lipici, kjer sta nam šolanje konj in jahačev predstavila glavni trener Ladislav Fabris in vodja vožnje vpreg Mitja Mahorčič.
Lipicance lahko zaradi toka zgodovine najdemo marsikje po Evropi. Prav tako z njimi povezane tradicije in znanja, zato je Slovenija marca letos v imenu osmih držav sekretariatu UNESCO-a v Parizu oddala večnacionalno nominacijo nesnovne dediščine »Tradicije reje lipicancev« za vpis na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Širok spekter kulturnih in družbenih praks, znanj in veščin, ustnih izročil, praznovanj in konjeniških športov, povezanih z rejo lipicancev, je Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Madžarsko, Italijo, Romunijo, Slovaško in Slovenijo spodbudil k skupni nominaciji, koordinacijo vseh sodelujočih pa je prevzela Slovenija oz. naše Ministrstvo za kulturo. Pri pripravi nominacije so v imenu Slovenije sodelovali še predstavniki Kobilarne Lipica in Slovenskega etnografskega muzeja, ki opravlja naloge koordinatorja varstva nesnovne dediščine v Sloveniji.
Poimenovanji Lipica in lipicanec sta seveda povezani z lipo, drevesom, ki je – tako kot lipicanec – slovenski nacionalni simbol. Zgodovinski viri pravijo, da je bil v sredini 14. stoletja na območju sedanje kobilarne, v bližini vasi Lokev, priljubljen vinotoč, imenovan »Pri lipici«. Ta mala lipa je dala tedanji naselbini in pozneje kobilarni, kraj Lipica pa je dal ime lipicanski pasmi konj. Letos mineva 440 let od odločitve nadvojvode Karla, da za dvorno kobilarno Habsburžanov izbere prav Lipico na danes slovenskem Krasu. 19. maja leta 1580 je bila pogodba o prevzemu posesti tudi podpisana, še približno 200 let pa je trajalo, da so s križanjem različnih pasem nastali lipicanci. Ti so postali glavni akterji španske jahalne šole na Dunaju, skozi zgodovino pa so se širili tudi drugod po deželah habsburškega cesarstva. A Lipica ostaja izvorna kobilarna lipicancev, pravi mag. Janez Rus, pomočnik direktorja Kobilarne Lipica.
V Kobilarni Lipica letos pričakujejo okoli 30 žrebet. Nekaj več kot 20 jih je že na svetu. Andrejo Gradišar je v njihov vrtec popeljal vodja konjarjev Matjaž Tomšič.
Neveljaven email naslov