Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sindikati so ta teden začeli zbirati podpise za spremembo definicije minimalne plače, iz katere bi izvzeli dodatek za neugoden delovni čas. Po podatkih Ajpesa minimalno plačo prejema približno 40.000 zaposlenih. Takih, ki prejemajo minimalno plačo skupaj z dodatki za nočno, praznično in nedeljsko delo, pa glede na rezultate ankete, ki so jo sindikati izvedli med 95.000 zaposlenimi, minimalno plačo in dodatek za nočno delo hkrati prejema le 1,1 odstotka, minimalno plačo in dodatek za nedeljsko delo pa 1,3 odstotka zaposlenih.
Diskriminacija pri izplačilu dodatkov za nočno, praznično in nedeljsko delo
Sindikati so ta teden začeli zbirati podpise za spremembo definicije minimalne plače, iz katere bi izvzeli dodatek za neugoden delovni čas. Po podatkih Ajpesa minimalno plačo dobiva približno 40.000 zaposlenih. Koliko pa je takih, ki prejemajo minimalno plačo skupaj z dodatki za nočno, praznično in nedeljsko delo?
Sindikati so izvedli anketo med 95.000 zaposlenimi in ugotovili, da minimalno plačo in dodatek za nočno delo hkrati prejema le 1,1 odstotka, minimalno plačo in dodatek za nedeljsko delo pa 1,3 odstotka zaposlenih.
Čistilki, ki ju iz čistilnega servisa včasih pokličejo delati celo ob desetih zvečer, opisujeta: “Res garamo, a nam ne plačujejo tako, kot bi morali. Samo izkoriščajo nas.”
“Skupaj z malico in prevozom dobim 580 evrov plače. Velikokrat moramo delati tudi ob nedeljah in praznikih. Če nočeš priti, ti pove, da boš dobila odpoved, da ne boš več delala in da ne prihajaj več v službo.”
Podjetje jim ne izplačuje dodatkov za delo v neugodnem delovnem času. Razen nekaterim, ki so na primer enake narodnosti kot šef: “Odvisno od šefa. Niso vsi enaki, a pri večini so nekatere čistilke privilegirane in te dobijo plačane dodatke.”
Diskriminacijsko plačevanje dodatkov je tako odvisno od dobre volje posameznega nadrejenega. Sprememba definicije minimalne plače, iz katere bi bil izvzet dodatek za neugoden delovni čas, bi ogromno pomenila tudi drugim poklicem, kot so varnostniki, tekstilne delavke in trgovke.
“Včasih pokličejo tudi, ko si na dopustu. Kolegico sem vprašala, ali ni na dopustu. Odgovorila je, da je, a so jo poklicali in je morala priti polnit police.”
Trgovke pravijo, da takega dela ne plačajo: “Če si ti na dopustu in prideš delat, se ne registriraš in uradno sploh nisi tam. Nič ne dobiš plačano.”
Izplačilo tako ne zadošča niti za osnovno preživetje: “Ko plačaš položnice, ti ne ostane več niti za hrano. Trgovke v trgovinah, ki ob nedeljah in praznikih niso odprte, dobijo enako plačilo, čeprav so ob nedeljah in praznikih proste. To ni pošteno.”
V Trgovinski zbornici kakršne koli spremembe definicije minimalne plače brez predhodnega vodenja socialnega dialoga vseh treh partnerjev o teh spremembah ocenjujejo kot nesprejemljive. Predsednica sindikata regijske sindikalne organizacije Ljubljana pri Konfederaciji sindikatov 90 Marjana Pantar Malec pa meni, da gre pri spremembi definicije minimalne plače za osnovno etično vprašanje: spoštovanje delavca in njegovega dela.
“Doseči želimo predvsem to, da bi delavci, ki so že tako najmanj plačani in so na robu preživetja, dobili primernejše plačilo za delo, ki ga opravljajo. Vsi dodatki, ki jih zdaj prejemajo za opravljeno delo ob nedeljah, praznikih, nočno delo, so všteti že v minimalno plačo, ker so njihove osnovne plače tako nizke, da vključno z dodatki prejmejo največ minimalno plačo. Če bi dosegli to spremembo, bi se navedeni dodatki izvzeli iz minimalne plače in bi se prištevali k njej.”
To bi pomenilo, da bi se prodajalki, ki je v četrtem plačilnem razredu dejavnosti trgovine, kar pomeni približno 495 evrov bruto, dodatki še vedno obračunavali na njeno osnovno plačo, a se ne bi več šteli v minimalno plačo, ampak nad njo. V končnem izračunu bi to pomenilo najmanj za 30 evrov višjo neto plačo: “To za delavko s tako nizkim dohodkom pomeni kar nekaj denarja.”
Marjana Pantar Malec meni, da je ustrahovanje z izgubo delovnih mest in uničenjem podjetij le izgovor, da ne bi bilo spremembe: “Kajti delavec je zanje vedno strošek. Če bi bilo mogoče, bi ga plačali še manj. Toda če kdo dela v manj ugodnem delovnem času, je prav, da se ga pravično plača.”
Po podatkih trgovinske zbornice minimalno plačo v tej dejavnosti prejema nekaj več kot 5.500 zaposlenih, nimajo pa podatkov o številu delavk in delavcev, ki delajo v neugodnem delovnem času in koliko ur opravijo v tem času.
Ta podatek smo želeli dobiti tudi od posameznih trgovcev. A kot so nam odgovorili iz Mercatorja, želenih podatkov o zaposlenih ne dajejo. V podjetjih Lidl in Hofer pravijo, da redefinicija ne bi vplivala na izplačila zaposlenih, iz Spara in Tuša pa nam niso poslali odgovora na vprašanje, kakšen mesečni strošek bi jim prinesla spremenjena definicija minimalne plače.
Inšpektorat za delo je v letih 2014 in 2015 v dejavnosti trgovine ugotovil 456 kršitev glede plačila za delo, večina se je nanašala na izplačilo regresa in določbo glede plačilnega dneva, 22 kršitev pa na določbe zakona o delovnih razmerjih glede dodatka za delo v posebnih pogojih. Kršitev zakona o minimalni plači in določb kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine, ki se nanašajo na plačilo za delo, niso ugotovili.
4383 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Sindikati so ta teden začeli zbirati podpise za spremembo definicije minimalne plače, iz katere bi izvzeli dodatek za neugoden delovni čas. Po podatkih Ajpesa minimalno plačo prejema približno 40.000 zaposlenih. Takih, ki prejemajo minimalno plačo skupaj z dodatki za nočno, praznično in nedeljsko delo, pa glede na rezultate ankete, ki so jo sindikati izvedli med 95.000 zaposlenimi, minimalno plačo in dodatek za nočno delo hkrati prejema le 1,1 odstotka, minimalno plačo in dodatek za nedeljsko delo pa 1,3 odstotka zaposlenih.
Diskriminacija pri izplačilu dodatkov za nočno, praznično in nedeljsko delo
Sindikati so ta teden začeli zbirati podpise za spremembo definicije minimalne plače, iz katere bi izvzeli dodatek za neugoden delovni čas. Po podatkih Ajpesa minimalno plačo dobiva približno 40.000 zaposlenih. Koliko pa je takih, ki prejemajo minimalno plačo skupaj z dodatki za nočno, praznično in nedeljsko delo?
Sindikati so izvedli anketo med 95.000 zaposlenimi in ugotovili, da minimalno plačo in dodatek za nočno delo hkrati prejema le 1,1 odstotka, minimalno plačo in dodatek za nedeljsko delo pa 1,3 odstotka zaposlenih.
Čistilki, ki ju iz čistilnega servisa včasih pokličejo delati celo ob desetih zvečer, opisujeta: “Res garamo, a nam ne plačujejo tako, kot bi morali. Samo izkoriščajo nas.”
“Skupaj z malico in prevozom dobim 580 evrov plače. Velikokrat moramo delati tudi ob nedeljah in praznikih. Če nočeš priti, ti pove, da boš dobila odpoved, da ne boš več delala in da ne prihajaj več v službo.”
Podjetje jim ne izplačuje dodatkov za delo v neugodnem delovnem času. Razen nekaterim, ki so na primer enake narodnosti kot šef: “Odvisno od šefa. Niso vsi enaki, a pri večini so nekatere čistilke privilegirane in te dobijo plačane dodatke.”
Diskriminacijsko plačevanje dodatkov je tako odvisno od dobre volje posameznega nadrejenega. Sprememba definicije minimalne plače, iz katere bi bil izvzet dodatek za neugoden delovni čas, bi ogromno pomenila tudi drugim poklicem, kot so varnostniki, tekstilne delavke in trgovke.
“Včasih pokličejo tudi, ko si na dopustu. Kolegico sem vprašala, ali ni na dopustu. Odgovorila je, da je, a so jo poklicali in je morala priti polnit police.”
Trgovke pravijo, da takega dela ne plačajo: “Če si ti na dopustu in prideš delat, se ne registriraš in uradno sploh nisi tam. Nič ne dobiš plačano.”
Izplačilo tako ne zadošča niti za osnovno preživetje: “Ko plačaš položnice, ti ne ostane več niti za hrano. Trgovke v trgovinah, ki ob nedeljah in praznikih niso odprte, dobijo enako plačilo, čeprav so ob nedeljah in praznikih proste. To ni pošteno.”
V Trgovinski zbornici kakršne koli spremembe definicije minimalne plače brez predhodnega vodenja socialnega dialoga vseh treh partnerjev o teh spremembah ocenjujejo kot nesprejemljive. Predsednica sindikata regijske sindikalne organizacije Ljubljana pri Konfederaciji sindikatov 90 Marjana Pantar Malec pa meni, da gre pri spremembi definicije minimalne plače za osnovno etično vprašanje: spoštovanje delavca in njegovega dela.
“Doseči želimo predvsem to, da bi delavci, ki so že tako najmanj plačani in so na robu preživetja, dobili primernejše plačilo za delo, ki ga opravljajo. Vsi dodatki, ki jih zdaj prejemajo za opravljeno delo ob nedeljah, praznikih, nočno delo, so všteti že v minimalno plačo, ker so njihove osnovne plače tako nizke, da vključno z dodatki prejmejo največ minimalno plačo. Če bi dosegli to spremembo, bi se navedeni dodatki izvzeli iz minimalne plače in bi se prištevali k njej.”
To bi pomenilo, da bi se prodajalki, ki je v četrtem plačilnem razredu dejavnosti trgovine, kar pomeni približno 495 evrov bruto, dodatki še vedno obračunavali na njeno osnovno plačo, a se ne bi več šteli v minimalno plačo, ampak nad njo. V končnem izračunu bi to pomenilo najmanj za 30 evrov višjo neto plačo: “To za delavko s tako nizkim dohodkom pomeni kar nekaj denarja.”
Marjana Pantar Malec meni, da je ustrahovanje z izgubo delovnih mest in uničenjem podjetij le izgovor, da ne bi bilo spremembe: “Kajti delavec je zanje vedno strošek. Če bi bilo mogoče, bi ga plačali še manj. Toda če kdo dela v manj ugodnem delovnem času, je prav, da se ga pravično plača.”
Po podatkih trgovinske zbornice minimalno plačo v tej dejavnosti prejema nekaj več kot 5.500 zaposlenih, nimajo pa podatkov o številu delavk in delavcev, ki delajo v neugodnem delovnem času in koliko ur opravijo v tem času.
Ta podatek smo želeli dobiti tudi od posameznih trgovcev. A kot so nam odgovorili iz Mercatorja, želenih podatkov o zaposlenih ne dajejo. V podjetjih Lidl in Hofer pravijo, da redefinicija ne bi vplivala na izplačila zaposlenih, iz Spara in Tuša pa nam niso poslali odgovora na vprašanje, kakšen mesečni strošek bi jim prinesla spremenjena definicija minimalne plače.
Inšpektorat za delo je v letih 2014 in 2015 v dejavnosti trgovine ugotovil 456 kršitev glede plačila za delo, večina se je nanašala na izplačilo regresa in določbo glede plačilnega dneva, 22 kršitev pa na določbe zakona o delovnih razmerjih glede dodatka za delo v posebnih pogojih. Kršitev zakona o minimalni plači in določb kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine, ki se nanašajo na plačilo za delo, niso ugotovili.
Na nacionalnem inštitutu za javno zdravje zdaj pospešeno iščejo vse, ki so bili v tesnejših stikih z okuženim Slovencem. Okužba se bo zagotovo širila, kako hitro in kako široko je odvisno od gibanja okuženega in njegovih stikov z drugimi. Včeraj je kljub nenehnim opozorilom, naj vsi, ki sumijo na okužbo ne čakajo v čakalnicah pripel osebno k zdravniku v enega od ljubljanskih zdravstvenih domov.
Kako izboljšati prepoznavanje in zdravljenje redkih bolezni, je v zadnjih letih postalo prioriteta in eden od pomembnejših izzivov, prepoznanih tudi na nivoju Evropske unije in nacionalnih vlad. Letošnja že šesta nacionalna konferenca ob evropskemu dnevu redkih bolezni (ta dan sicer obeležujemo 29. februarja), ki je bila včeraj na Brdu pri Kranju, je predstavila izzive in težave s katerimi se soočajo tako zdravniki kot bolniki z redkimi boleznimi ter njihovi svojci. Prispevek je pripravila Petre Medved.
V teh dneh mineva eno leto, odkar je vodenje institucije varuha človekovih pravic prevzel Peter Svetina. Standard spoštovanja človekovih pravic je po njegovi oceni pri nas visok, vendar pa na določenih področjih še vedno prihaja do kršitev človekovih pravic, zato ga pri nadaljnjem delu čaka še veliko izzivov. O prvem letu mandata in o izzivih, ki ga čakajo v prihodnje, se je z varuhom človekovih pravic Petrom Svetina pogovarjala Lucija Dimnik Rikić
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na zvezo svobodnih sindikatov se je v zadnjem mesecu obrnilo okoli 2 tisoč delavcev, ki jih je zanimalo ali so njihove plače obračunane pravilno.
Ob mednarodnem dnevu civilne zaščite so bili na Brdu v ospredju prejemniki priznanj za delo v sistemu zaščite in reševanja. Najvišje priznanje je dobil Maks Lešnik, dolgoletni predsednik prostovoljnega gasilskega društva Maribor Studenci, ki je sedem desetletij prepleten z gasilstvom. Dobitnik Kipca civilne zaščite za življenjsko delo je v pogovoru z Aljano Jocif vznemirjeno priznal, da je kipec potrdil njegovo predanost gasilstvu.
Kakšen izziv za Slovenijo je lahko za Slovenijo nov okrepljen migrantski pritisk na področju varnosti, humanitarnosti in zagotavljanja mednarodne zaščite?
Novi koronavirus je že nekaj časa glavna tema različnih spletnih popotniških forumov in popotniških skupin na družabnih omrežjih. Ali zdravstveno zavarovanje za tujino krije tudi zdravljenje zaradi epidemij? Ali zavarovanje rizika odpovedi potovanja še pride v poštev, če na primer prihodnji teden letimo z italijanskih letališč? Kaj pravzaprav krije in česa ne zavarovanje za primer odpovedi potovanj? To je le nekaj vprašanj, ki smo jih postavili predstavniku Slovenskega zavarovalnega združenja Petru Filipu Jakopiču.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V obdobju od 2014 do 2020 je bilo za ukrepe gozdarstva namenjenih nekaj več kot 63 mio evrov, od tega je bila preko dosedanjih razpisov, porabljena samo četrtina sredstev. Da bi spodbuditi zanimanje za podpore za sanacijo gozdov, ureditev gozdnih vlak, vlaganja v gozdne prometnice, nakup sadik, vlaganja v pred- industrijsko predelavo lesa in v nakup mehanizacije za sečnjo, je kmetijsko ministrstvo skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico, Zavodom za gozdove in Zvezo lastnikov gozdov izvedlo serijo terenskih predstavitev razpisov na področju gozdarstva.
Državna mreža potresnih opazovalnic je ob 10.32 zabeležila padec meteorita. Dogodek je zaznala tudi potresna opazovalnica Črešnjevec. Jure K. Čokl in astrofizičarka dr. Andreja Gomboc.
Da v Zasavju nimajo le onesnaženega zraka in umazane industrije, pričajo mnogi primeri tehnološke in umetniške inovativnosti in ustvarjalnosti. Tomaž Berginc, generalni direktor ETI elektroelement iz Izlak je pojasnil, kako poteka robotizacija proizvodnje in kako prekvalifikacija delavcev, ki se veselijo novih znanj za nova delovna mesta. Tilen Sever, raziskovalec pri projektu OPERHA-2 v Steklarni Hrastnik nam je pojasnil, kako bodo za 15% zmanjšali ogljični odtis te hrastniške tovarne. V Hrastniku se po besedah župana Marka Funkla trudijo, da bi mladi prek stanovanjske zadruge prišli do primernih stanovanj po dostopnih cenah. Špela Pavli Perko, direktorica Delavskega doma Trbovlje, nam je povedala nekaj o odmevnem projektu novomedijskih umetnosti, ki jih gojija v Delavskem domu.
Zagorski župan Matjaž Švagan predvideva ukrepe, usmerjene v energetsko učinkovitost in trajnostno mobilnost, v Trbovljah pa se ukvarjajo z ukrepi za zmanjšanje onesnaževanja zraka, saj ocenjujejo, da sta glavni vir onesnaženja individualna kurišča in promet. Županja Trbovelj Jasna Gabrič pa vse bolj ugotavlja, da je lokalna skupnost preveč prepuščena sama sebi.
Po podatkih NIJZ je bilo mesto Hrastnik od vseh mest s prekomerno onesnaženim zrakom tisto mesto, ki je imelo med letoma 2016 in 2018 najvišjo stopnjo umrljivosti zaradi srčnožilnih bolezni pred Trbovljami in Mariborom. Kljub temu je izpadlo s seznama ogroženih mest, saj merilna naprava, ki jo je ARSO postavil sredi športnega parka, ne zaznava več dovolj visoke onesnaženosti zraka. O onesnaženosti zraka smo se pogovarjali s Simono Perčič, dr. med. iz NIJZ, z Alenko Forte, dr. med. iz Zdravstvenega doma Trbovlje, ki je z nami delila izkušnje iz svoje dolgoletne zdravniške prakse na območju z največjo onesnaženostjo zraka in z Markom Funklom, županom Hrastnika, ki bi rad dosegel, da bi ARSO kakovost zraka meril na lokaciji, ki bi bila glede onesnaženosti primerljiva z drugimi onesnaženimi mesti, ne pa sredi športnega parka.
Glasbena šola, športni park, učna pot rudarjenja, trim steza, fitnes na prostem, muzej rudarstva, trboveljski dimnik in novi park z monolitom so točke, na katere bi obiskovalca peljali otroci iz trboveljske osnovne šole Tončke Čeč. Tiste, ki bi si vzeli dovolj časa, pa bi peljali po verigi zasavskih gorskih vrhov, ki obkrožajo dolino. Na koncu pa seveda še o tem, katere so tradicionalne jedi, ki bi jih gostu prinesli na mizo v teh krajih.
Ministrstvo za infrastrukturo je pripravilo predlog sprememb zakona o pravilih v cestnem prometu, ki naj bi končno tudi določil pravila uporabe lahkih električnih vozil, to je skirojev in koles na električni pogon. Električnim vozilom se ne moremo izogniti, zato je treba najti način, na katerega bodo lahko sobivala z drugimi udeleženci v prometu.
Včeraj se je v Londonu začelo prvi krog zaslišanj v zvezi z zahtevo po izročitvi Juliana Assangea Združenim državam, končno odločitev o tem pa naj bi sodišče sprejelo do začetka poletja. V ZDA je ustanovitelj Wikileaksa med drugim obtožen vohunjenja in zarote, za kar mu grozi do 175 let zapora. Kot je znano je Wikileaks objavil več kot milijon tajnih diplomatskih depeš in vojaških dokumentov, od katerih mnogi razgaljajo nezakonito ravnanje in kršenje človekovih pravic zlasti ameriške vlade, vojske, vladnih ustanov in mednarodnih korporacij in tudi drugih vlad. Od leta 2012 do lani je bil Assange na ekvadorskem veleposlaništvu, kamor se je zatekel potem, ko je Švedska vlada zahtevala njegovo izročitev zaradi obtožb o domnevnih posilstvih. Ameriške oblasti so medtem sestavile tajno obtožnico proti njemu, Švedska je od pregona odstopila, in ko mu je Ekvador po pritisku ZDA odrekel gostoljubje, ga je britanska policija aretirala kar na ekvadorskem veleposlaništvu. Čeprav v slabem zdravstvenem stanju so ga zaprli v samico v enem najbolj varovanih zaporov na otoku, kot najhujšega kriminalca. Tisti, ki so ga obiskali, so poročali o njegovem slabem zdravstvenem psihofizičnem stanju, posebni poročevalec ZN Melzer je opozoril na očitne znake psihološkega mučenja in kršitve človekovih pravic Assangeu, ki mu je v zaporu grozila smrt. Vseskozi in tudi zdaj ob sojenju se vrstijo protesti, kajti, kot je dejal sam Assange v biografiji, ki je te dni v slovenskem prevodu izšla tudi pri nas, »ne gre zame, gre za nekaj večjega.« To 'večje' so svoboda novinarstva in medijev, vprašanje človekovih pravic, prava in enakopravnosti pred zakonom ter demokracije v najširšem pomenu besede. O tem se je Drago Balažič pogovarjal z nekdanjim novinarjem Dela, komentatorjem, dopisnikom in publicistom Brankom Sobanom.
O tem, kako pomembne so rastline za nas ljudi, verjetno ne razmišljamo pogosto. A vendar nam zagotavljajo hrano, zrak, tudi obleko, in so primarni vir energije. Letošnje leto pa je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila za mednarodno leto zdravja rastlin. Zaskrbljujoč je podatek, da zaradi rastlinskih bolezni in škodljivcev vsako leto izgubimo do 40 % svetovnih prehranskih pridelkov, okužene rastline so namreč neprimerne za prodajo. Jernejka Drolec.
Pred dnevi se je pričelo sistematično pregledovanje in izvajanje meritev radona za leto 2020. Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji že tretje leto zapored zagotavlja izvajanje meritev radona v zasebnih hišah in stanovanjih v tistih občinah, ki so na področjih z več radona ter v šolah in vrtcih po Sloveniji. Marko Rozman se je o tem pogovarjal s svetnikom z Uprave RS za varstvo pred sevanji doktorjem Tomažem Šutejem.
Družba za upravljanje terjatev bank bo v teh dneh zabeležila 7 let od ustanovitve. Ugleda ni nikdar zares uživala. Navsezadnje so za to poskrbele tudi revizije Računskega sodišča. Za nadzor nad DUTB-jem pod odhajajočo vlado je skrbel državni sekretar Metod Dragonja, ki je sicer sredi burne razprave o tem, ali slabi banki podaljšati obstoj ali ne, odstopil pet dni pred predsednikom vlade Šarcem. Teden dni pred odhodom v pokoj smo ga vprašali za osebno mnenje v povezavi s sanacijo bank in delovanjem slabe banke. Dragonja je kritičen do prenosnih vrednosti, po katerih so posojila pristala na DUTB. Ni mu vseeno, da so nekatera podjetja dobila nestrateške lastnike. V zvezi z izkupičkom sanacije ne čuti enakega optimizma kot nekdanji finančni minister Uroš Čufer, ki meni, da se bo celotna sanacija izkazala za dobičkonosno. Z Dragonjo se je pogovarjala Maja Derčar.
Neveljaven email naslov