Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prispevek o Medijskem ogledalu na medijskem festivalu Naprej/Forward 2015. Pripravila Darja Pograjc.
Medijski festival Naprej/Forward je osvetlil številna vprašanja, s katerimi se dnevno srečujejo novinarji, ki se zavedajo odgovornosti, ki jo nalaga delo v medijih. Že četrto leto zapored festival prinaša dobre primere iz svetovne medijske prakse in najnovejša znanja, ki jih medijski ustvarjalci potrebujejo, da bi javnostim ponudili kakovostne, dostopne in verodostojne vsebine. Pogled naprej so organizatorji festivala uravnotežili s kritičnim pogledom v preteklost. Na oder Lutkovnega gledališča Ljubljana so povabili strokovnjake z različnih področij, ki pogosto odgovarjajo na vprašanja novinarjev, in sedmi sili tako nastavili ogledalo.
V stroki javnega zdravja je širjenje informacij in izobraževanje ljudi prek medijev nujno. Predstojnica Inštituta za medicino dela na UKC Ljubljana Metoda Dodič Fikfak o dolžnostih stroke javnega zdravja do javnosti: “Naša dolžnost je, da svoje probleme razložimo na človeku razumljiv jezik in tudi na novinarju razumljiv jezik, da lahko raziskuje. Dolžnost novinarja pa je, da to poskuša objektivno prenesti, kar je velikokrat izjemno težko. Naša stroka je odvisna namreč od industrije – od tega od kje denar prihaja. In vedno je objektivnost ena najhujših strani, ker je preprosto vplivana z denarjem.” Sogovornica je izpostavila tudi problem prekarnosti.
Jaz mislim, da je skrajni čas, da novinarji začnejo razmišljati tudi o tem, da kmalu ne bodo več stari 30 in 35 let, ampak da morajo razmišljati tudi o svojih srednjih letih. Tako profesionalno kot seveda tudi iz smisla plati varovanja svojega zdravja.
Problem, ki ga je v slovenskih medijih problematiziral glasbenik in kolumnist Miha Blažič – N’toko, je podoben: premalo ljudi v medijih je zaposlenih v normalnih pogojih. Zaradi tega in zaradi nižanja standardov novinarskega dela so aktualne vsebine obdelane hitro in površno.
Mislim, da so se mediji tukaj ujeli v en cikel nižanja svoje kvalitete na račun tega, da se špara, zaradi tega, ker je pač kriza, zaradi tega, ker je gledalcev manj. Posledično pač je seveda kvaliteta še slabša in gledalcev še manj. Mislim, da je to ena logika, ki bi jo počasi morali obrniti na glavo.
In hkrati pozabiti na ideal uravnoteženosti, saj “v resnici ne obstaja. Si ga ljudje predstavljajo tako, da imaš ekstremnega zagovornika ene strani, ekstremnega sogovornika druge strani in vmes novinarja, ki reče: resnica je pa nekje vmes.”
Medijsko ogledalo so novinarski stroki na festivalu na uro in pol dolgem dogodku nastavili še Andrej Gnezda iz Umanotere, ambasadorka medkulturnega dialoga Faila Pašić Bišić ter doktor filozofije, stripar in ilustrator Izar Lunaček, ki je poudaril, da je preveč hitrih in vročih tem, premalo pa usmerjenih medijev. Kot stripar je izpostavil predvsem pomanjkljivosti tiska: “Če se ljudem ne da več toliko brati časopisov, ker so navajeni bolj vizualnih medijev, bi jih lahko ravno strip naredil majčkeno bolj zanimive. Povsod so pa dejansko odrezali striperje iz ekip v krogu teh zunanjih sodelavcev, ki se jih je najprej znebilo.” Kako torej bolj vizualno in komunikativno predstaviti novinarske teme?
Ena zadeva, ki je danes recimo v Italiji pa v nekih tujih medijih zelo “in” je, da se pravzaprav dela novinarske kritične reportaže, zlasti iz terena, ki so potem predstavljene skozi strip. V bistvu lahko da ravno to, da neko morda suhoparno temo blazno bolj približaš bralcu in mu res hitreje zlezeš pod kožo.
… kar je tudi glavni namen medijske gonje predvsem tistih medijev, ki željo po večji branosti, gledanosti, poslušanosti in klikanosti ne znajo uresničevati drugače kot s hitrimi in t.i. vročimi novicami.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Prispevek o Medijskem ogledalu na medijskem festivalu Naprej/Forward 2015. Pripravila Darja Pograjc.
Medijski festival Naprej/Forward je osvetlil številna vprašanja, s katerimi se dnevno srečujejo novinarji, ki se zavedajo odgovornosti, ki jo nalaga delo v medijih. Že četrto leto zapored festival prinaša dobre primere iz svetovne medijske prakse in najnovejša znanja, ki jih medijski ustvarjalci potrebujejo, da bi javnostim ponudili kakovostne, dostopne in verodostojne vsebine. Pogled naprej so organizatorji festivala uravnotežili s kritičnim pogledom v preteklost. Na oder Lutkovnega gledališča Ljubljana so povabili strokovnjake z različnih področij, ki pogosto odgovarjajo na vprašanja novinarjev, in sedmi sili tako nastavili ogledalo.
V stroki javnega zdravja je širjenje informacij in izobraževanje ljudi prek medijev nujno. Predstojnica Inštituta za medicino dela na UKC Ljubljana Metoda Dodič Fikfak o dolžnostih stroke javnega zdravja do javnosti: “Naša dolžnost je, da svoje probleme razložimo na človeku razumljiv jezik in tudi na novinarju razumljiv jezik, da lahko raziskuje. Dolžnost novinarja pa je, da to poskuša objektivno prenesti, kar je velikokrat izjemno težko. Naša stroka je odvisna namreč od industrije – od tega od kje denar prihaja. In vedno je objektivnost ena najhujših strani, ker je preprosto vplivana z denarjem.” Sogovornica je izpostavila tudi problem prekarnosti.
Jaz mislim, da je skrajni čas, da novinarji začnejo razmišljati tudi o tem, da kmalu ne bodo več stari 30 in 35 let, ampak da morajo razmišljati tudi o svojih srednjih letih. Tako profesionalno kot seveda tudi iz smisla plati varovanja svojega zdravja.
Problem, ki ga je v slovenskih medijih problematiziral glasbenik in kolumnist Miha Blažič – N’toko, je podoben: premalo ljudi v medijih je zaposlenih v normalnih pogojih. Zaradi tega in zaradi nižanja standardov novinarskega dela so aktualne vsebine obdelane hitro in površno.
Mislim, da so se mediji tukaj ujeli v en cikel nižanja svoje kvalitete na račun tega, da se špara, zaradi tega, ker je pač kriza, zaradi tega, ker je gledalcev manj. Posledično pač je seveda kvaliteta še slabša in gledalcev še manj. Mislim, da je to ena logika, ki bi jo počasi morali obrniti na glavo.
In hkrati pozabiti na ideal uravnoteženosti, saj “v resnici ne obstaja. Si ga ljudje predstavljajo tako, da imaš ekstremnega zagovornika ene strani, ekstremnega sogovornika druge strani in vmes novinarja, ki reče: resnica je pa nekje vmes.”
Medijsko ogledalo so novinarski stroki na festivalu na uro in pol dolgem dogodku nastavili še Andrej Gnezda iz Umanotere, ambasadorka medkulturnega dialoga Faila Pašić Bišić ter doktor filozofije, stripar in ilustrator Izar Lunaček, ki je poudaril, da je preveč hitrih in vročih tem, premalo pa usmerjenih medijev. Kot stripar je izpostavil predvsem pomanjkljivosti tiska: “Če se ljudem ne da več toliko brati časopisov, ker so navajeni bolj vizualnih medijev, bi jih lahko ravno strip naredil majčkeno bolj zanimive. Povsod so pa dejansko odrezali striperje iz ekip v krogu teh zunanjih sodelavcev, ki se jih je najprej znebilo.” Kako torej bolj vizualno in komunikativno predstaviti novinarske teme?
Ena zadeva, ki je danes recimo v Italiji pa v nekih tujih medijih zelo “in” je, da se pravzaprav dela novinarske kritične reportaže, zlasti iz terena, ki so potem predstavljene skozi strip. V bistvu lahko da ravno to, da neko morda suhoparno temo blazno bolj približaš bralcu in mu res hitreje zlezeš pod kožo.
… kar je tudi glavni namen medijske gonje predvsem tistih medijev, ki željo po večji branosti, gledanosti, poslušanosti in klikanosti ne znajo uresničevati drugače kot s hitrimi in t.i. vročimi novicami.
17. februarja 1859 so v Rimu izvedli krstno predstavo opere Ples v maskah Guiseppeja Verdija, leta 1904 pa so v Milanu na isti dan prvič uprizorili Puccinijevo opero Madame Butterfly. Prav tako je prav 17. februarja leta 1887 je v Ljubljani pogorelo staro Deželno gledališče, ki je stalo na prostoru današnje Filharmonije. Čez pet let so odprli novo, lepše in modernejše Deželno gledališče, današnjo Opero. Vse to so razlogi, da smo 17. februarja 2019 nedeljsko jutro na Prvem namenili prav operi … Kako je nastala ta glasbena zvrst, kako se je razvijala, katere opere najraje poslušamo, kakšen je okus Slovencev za opero? Govorili smo z muzikologom dr. Gregorjem Pompetom in Vladimirjem Frantarjem, odličnim ljubiteljskim poznavalcem operne ustvarjalnosti pi nas in po svetu, svoja mnenja in spomine pa so dodali tudi poslušalc.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
13. licitacija vrednejših sortimentov lesa v Slovenj Gradcu je privabila rekordno število prodajalcev najbolj kakovostnega, pretežno slovenskega lesa, 566 lastnikov gozdov je prodajalo 3706 hlodov, zanje so se zanimali predvsem tujci, ki bodo les predelali v izdelke z najvišjo dodano vrednostjo, v furnirje za jahte in prestižne avtomobile ter glasbila. Vsakoletna licitacija najboljšega lesa je vsekakor spodbuda lastnikom gozdov. Kakopak je tokrat med najbolj zadovoljnimi prodajalci Klemen Šuštaršič, ki je iz Krimskih gozdov pripeljal po kubičnem metru najbolje ocenjen gorski javor, za hlod pa je iztržil drugo najboljšo ceno preko 11.000 evrov. Najvišja cena za hlod gorskega javorja je bila skoraj 15.400 evrov. Dobro so se prodajali orehi, gorski bresti, smreke. Najdaljši smrekov hlod, 12-metrski za kar 4.600 evrov. Kupci imajo radi tudi macesne, jablane, slive, slednje za izdelovanje pip in spominkov.
V Bruslju so danes zasedali finančni ministri držav članic EU. Med drugim so razpravljali tudi o možnosti ukinitve soglasja pri odločanju o davčnih zadevah. Zakaj je sploh prišlo do razprave o ukinitvi soglasja držav članic, kaj bi to pomenilo za manjše članice EU in zakaj se za takšno spremembo prizadevata prav Francija in Nemčija? Vzrok za razpravljanje o ukinitvi soglasja je prepočasno oz. neučinkovito odločanje v zunanji politiki in pri davkih. Za to je zaslužen tudi neuspeh pri dogovarjanju o obdavčitvi digitalnih velikanov, za katerega si je goreče prizadevala Francija.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ptuj letos obeležuje 1950 let od prve omembe. S to obletnico bodo zaznamovane vse večje prireditve v mestu, osrednja pa bo sredi poletja ob občinskem prazniku. V počastitev spomina na leto 69 pripravlja arheološki muzej tudi posebno razstavo, a z grenkim priokusom, saj spomini na eno izmed ptujskih najznamenitejših obdobij večinoma ne bodo na ogled javnosti.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Praznovanje rojstnega dne je na Slovenskem relativno nov pojav. Množično ga praznujemo šele po drugi svetovni vojni. Pred tem so ga praznovali redki, navadno premožnejši meščani, bolj znano je bilo praznovanje godu. Praznovanja so se v devetdesetih letih iz intimnega družinskega prostora preselila v javni prostor. Tudi obdarovanje je zašlo v čudne ekstreme, saj je vse več je potratnega razdajanja. Sogovorniki: višja kustodinja Jožica Trateški in kulturni antropolog Sebastjan Veber iz Muzeja novejše zgodovine Celje ter antropolog Dan Podjed iz ZRC SAZU.
Slovenski pisatelj z avstrijske Koroške Florjan Lipuš je ob kulturnem prazniku prejel zlati red za zasluge za izjemen prispevek k slovenski književnosti ter za nov in svež pogled na slovenstvo.
O Prešernu Petra Kržan, vodnica po poti kulturne dediščine Žirovnica in grafologinja Edita Tomič.
Februar je mesec varne rabe interneta, ki je širok pojem, a bo v prihodnosti zelo pomemben predvsem za generacijo, pri kateri se virtualno in realno življenje povsem prepletata. To so seveda mladi, ki ne gredo "surfat" po internetu, ampak z njim živijo in odraščajo. O tem, kaj storiti, da stvari ne uidejo iz rok, smo s epogovarjali z zdenko Švaljek, ki je odgovorna za prijave spletnega nasilja na Nacionalni mreži TOM - gre za telefon za otroke in mladostnike. Kot pravi, prejmejo okoli 200 prijav spletnega nasilja na leto, kar ni veliko, a se moramo zavedati, da gre za vrh ledene gore. Največ prijav je na temo sekstinga oziroma izmenjave golih fotografij. Samo po sebi to ni problem, težava pa nastane, ko se te fotografije razširijo na spletu - ponavadi, ko ljubezenska zveza razpade. Čeprav se zdi, da je zadeva brezupna, jo je velikokrat mogoče rešiti že zgolj z opozorilom tistemu, ki grozi.
Zadnja afera poljske govedine in nedavno zasačenje črnega zakola športnih konj na območju Radovljice, kažejo kako pomemben je nadzor pri zakolu in v predelavi mesa. Tudi v preteklosti je pristojna inšpekcija odkrila nekaj črnih zakolov kopitarjev in sicer v okolici Ljubljane, Škofje Loke in na Dolenjskem. Naša sogovornica ni presenečena nad tem zadnjim odkritjem črnega zakola kasaških konjev, nekoliko je razočarana, da so še živega konja evtanazirali, saj bi ga lahko pripeljali k njim v Društvo za zaščito konj. Predsednica društva Natalija Nedeljko, meni da bi bilo dobro, da bi se inšpekcija še bolj angažirala na področju SV dela Slovenije, kjer je zibelka kasaštva. Športni konji, ki dobivajo razna poživila in druge substance, niso namenjeni za zakol oz. za predelavo v mesne izdelke za prehrano ljudi.
Na včerajšnji seji postojnskega občinskega sveta so člani soglasno sprejeli sklep oziroma zahtevo o takojšnji ukinitvi Osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna. Vse napovedane, nenapovedane in predvidene vaje pa mora vojska odpovedati.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Več kot 140 držav vsako leto drugi torek v februarju praznuje dan varne rabe interneta. Na šestih celinah vsako leto organizirajo na stotine dogodkov, ki dvigajo ozaveščenost o varni uporabi spletnih tehnologij. Dan varne rabe interneta letos poteka pod sloganom Skupaj za prijaznejši internet in se osredotoča na medvrstniško nasilje. Center za varnejši internet Safe.si ob tej priložnosti pripravlja številne dejavnosti, osrednji dogodek pa bo spletna oddaja za starše. Urška Henigman se je o tem pogovarjala z Markom Pushnerjem.
Končalo se je leto psa in po kitajskem koledarju se začenja leto prašiča, ki simbolno prinaša bogastvo in srečo, a, je poudarila direktorica Konfucijevega inštituta v Ljubljani, mag. Danijela Voljč, z mislijo na to, da je najprej potrebno poskrbeti zase, da lahko potem pomagaš tudi drugim. Kitajsko novo leto je 'Festival pomladi', ki s slavjem, rdečimi lampijoni in številnimi drugimi simboli pozdravlja pomlad. To je predvsem družinski praznik, zaradi katerega se vsako leto na milijone Kitajcev za nekaj dni odpravi domov, kar pomeni tudi izredne logistične izzive, polne vlake in gnečo na cestah. Kakšna je tradicija ob vstopu v novo leto, kako jo obeležujejo v Sloveniji, kaj prinaša leto prašiča in na kakšen način se ob tem prepletata tudi slovenska in kitajska kultura sta nam povedali gospa Zhanghua Ye, ki v Sloveniji živi od svojega 11. leta, in mag. Danijela Voljč, direktorica Konfucijevega Inštituta.
5. februarja leta 1852 je za javnost svoja vrata odprl Ermitaž, sloviti muzej v ruskem Sankt Peterburgu, ki z zbirko več kot treh milijonov eksponatov spada v sam svetovni vrh in je uvrščen tudi na seznam UNESCOVE kulturne dediščine. Začetki enega največjih in najbolj znanih muzejev muzejev na svetu pa segajo že 255 let nazaj, v leto 1764, ko je ruska carica Katarina Velika od nekega berlinskega trgovca kupila 225 del holandskih in flamskih umetnikov.
Neveljaven email naslov