Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prenovljeno slovensko e-upravo s pomočjo sogovornikov umeščamo v evropski prostor.
Serijo oddaj o e-upravi smo ob prenovi portala začeli z orisom razvoja slovenske e-uprave, nadaljevali s predstavitvijo prenovljene različice, uporabniki so že našteli tudi nekaj predlogov za še boljši in prijaznejši državni portal. Tokrat pa smo slovenske rešitve primerjali z drugimi evropskimi e-upravami.
“Iz tujine se kaže uspešen vzorec, da se država obnaša kot ena točka.” – Mitja Mavsar, strokovnjak za uporabniško izkušnjo
Pomembno je, da se državljanu država, kadar ima opraviti z njenim aparatom, ne zdi nekaj kompleksnega in nerazumljivega. Eno vstopno mesto torej za najširšo paleto opravkov z državo: od plačevanja davkov, elektronske oddaje vlog do e-volitev: “Uporabnik je običajno državljan s povprečno izobrazbo, ki težko loči, kdaj mora na upravno enoto, kdaj na občino ali na ministrstvo. Naloga e-uprave je, da to zadrego odpravi.”
Slovenijo so na področju e-uprave v prejšnjih letih prehitele številne države. Dr. Mirko Vintar z ljubljanske Fakultete za upravo kot zgled predstavi Malto, predvsem pa Estonijo: “Jasno so si postavili cilj, da bodo vodilni na področju razvoja informacijske družbe in e-uprave, in uspelo jim je, saj so se začrtane poti držale tudi vse njihove vlade.”
Kot primer dobre prakse na področju e-uprave je pogosto omenjena tudi Velika Britanija: “Registracijo vozila lahko urediš kar po elektronski pošti, ukinili pa so tudi nalepke, ki smo jih imeli na vozilu,” pove naša londonska sodelavka Nina Kojima.
Pri oblikovanju portala so na Otoku v ospredje postavili izkušnjo in potrebe uporabnika, razumljivost, preprostost. Vizualno je njihova uprava zelo podobna naši, procesa, ki vodita do rešitev, pa sta zelo različna.
“E-uprava je še vedno le lepotni popravek. Storitve bo treba zgraditi tako, da bo središče internet in ne postopek. Ne gre za oblikovanje spletne strani, ampak za oblikovanje procesov, storitev.” – Mitja Mavsar
Na prenovljeni e-upravi se je v prvih dveh dneh registriralo tisoč uporabnikov. Med dozdajšnjimi odzivi je zaslediti zadovoljstvo nad videzom, urejenostjo portala, seveda pa tudi predloge za izboljšanje.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Prenovljeno slovensko e-upravo s pomočjo sogovornikov umeščamo v evropski prostor.
Serijo oddaj o e-upravi smo ob prenovi portala začeli z orisom razvoja slovenske e-uprave, nadaljevali s predstavitvijo prenovljene različice, uporabniki so že našteli tudi nekaj predlogov za še boljši in prijaznejši državni portal. Tokrat pa smo slovenske rešitve primerjali z drugimi evropskimi e-upravami.
“Iz tujine se kaže uspešen vzorec, da se država obnaša kot ena točka.” – Mitja Mavsar, strokovnjak za uporabniško izkušnjo
Pomembno je, da se državljanu država, kadar ima opraviti z njenim aparatom, ne zdi nekaj kompleksnega in nerazumljivega. Eno vstopno mesto torej za najširšo paleto opravkov z državo: od plačevanja davkov, elektronske oddaje vlog do e-volitev: “Uporabnik je običajno državljan s povprečno izobrazbo, ki težko loči, kdaj mora na upravno enoto, kdaj na občino ali na ministrstvo. Naloga e-uprave je, da to zadrego odpravi.”
Slovenijo so na področju e-uprave v prejšnjih letih prehitele številne države. Dr. Mirko Vintar z ljubljanske Fakultete za upravo kot zgled predstavi Malto, predvsem pa Estonijo: “Jasno so si postavili cilj, da bodo vodilni na področju razvoja informacijske družbe in e-uprave, in uspelo jim je, saj so se začrtane poti držale tudi vse njihove vlade.”
Kot primer dobre prakse na področju e-uprave je pogosto omenjena tudi Velika Britanija: “Registracijo vozila lahko urediš kar po elektronski pošti, ukinili pa so tudi nalepke, ki smo jih imeli na vozilu,” pove naša londonska sodelavka Nina Kojima.
Pri oblikovanju portala so na Otoku v ospredje postavili izkušnjo in potrebe uporabnika, razumljivost, preprostost. Vizualno je njihova uprava zelo podobna naši, procesa, ki vodita do rešitev, pa sta zelo različna.
“E-uprava je še vedno le lepotni popravek. Storitve bo treba zgraditi tako, da bo središče internet in ne postopek. Ne gre za oblikovanje spletne strani, ampak za oblikovanje procesov, storitev.” – Mitja Mavsar
Na prenovljeni e-upravi se je v prvih dveh dneh registriralo tisoč uporabnikov. Med dozdajšnjimi odzivi je zaslediti zadovoljstvo nad videzom, urejenostjo portala, seveda pa tudi predloge za izboljšanje.
Splošna matura letos poteka na 85-ih šolah, opravljalo jo bo 6.739 kandidatov. Po že napisanem eseju se jutri z drugim delom pisnega izpita iz slovenščine ali italijanščine oz. madžarščine kot maternega jezika nadaljuje pisanje na spomladanskem splošnem roku. Prav ta pola pri mladih vzbuja precej strahu, saj so starejše generacije maturantov zaradi zahtevnosti nalog in časovne stiske tu dosegale slabše rezultate kot pri drugih delih iz slovenščine. Na RIC obljubljajo, da naj letos ne bi bilo več tako. Več pa Tadeja Bizilj.
V nedeljskem jutru na Prvem programu Radia Slovenija smo govorili o zanimivih, drugačnih arhitekturnih rešitvah v turizmu. Koliko lahko k še uspešnejšemu turizmu in prepoznavnosti Slovenije kot butične destinacije pripomorejo projekti kot sta recimo opazovalnica ptic v Škocjanskem zatoku in modularni bivak pod Skuto? Prvega je zasnoval arhitekt Robert Potokar, doc. na mariborski Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, drugega so na pobudo slovenske arhitektke Špele Videčnik zasnovali ameriški študenti.
V Postojni danes poteka 20. strokovno srečanje potujočih knjižničarjev. Na parkirišču pred Primorko je tako na ogled 12 vozil, ki vsak dan oziroma vsak mesec, v več kot polovico slovenskih krajev, na 735 postajališč, prinašajo sveže branje. Med knjižničarji je bila Sabrina Mulec.
Točno čez teden dni se bo spremenila višina denarne socialne pomoči. Prav vsi, ki menijo, da so upravičeni do novega zneska morajo na novo oddati vlogo. Novi upravičeni imajo le nekaj dni časa, vsi do sedanji upravičenci imajo čas do konca julija. Več podrobnosti v pogovoru, ki ga je s predstavnico ministrstva za delo Valentino Vehovar posnela Urška Valjavec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Deset družin iz Portugalske, Nemčije, Francije, Italije, Romunije, Kenije in Fidžija je na splošno sodišče Evropske unije vložilo tožbo zoper Evropski parlament in Svet Evropske unije. Trdijo namreč, da instituciji v načrtih do leta 2030 dopuščata previsoko stopnjo izpustov toplogrednih plinov in s tem ravnanjem ne zaščitita prebivalcev Evrope in drugih delov sveta.
Evropska radiodifuzna zveza – EBU združuje 74 radijskih in televizijskih postaj iz 54 evropskih, severnoafriških in bližnjevzhodnih držav s sedežem v Ženevi. Vsako leto pod tem okriljem poteka več dogodkov. Spomnimo, da smo pred slabima dvema tednoma spremljali nemara najbolj znan dogodek, to je Eurosong oz. Pesem Eurovizije. Manj poznan je vsakoletni EBU Folk festival. Ta konec tedna bo potekal že 39. Letos ga gosti ruski radio Orpheus, potekal bo med 26. in 28. majem v Moskvi. Prvi program Radia Slovenija na letošnji, torej 39. EBU Folk festival, pošilja glasbeno skupino Brina Trio.
Center Janeza Levca Ljubljana in Društvo za kulturo inkluzije sta že dvanajsto leto zapored pripravila Mednarodni festival »Igraj se z mano«, ki v praksi udejanja vključevanje oseb s posebnimi potrebami v družbo. Živahno dogajanje na Kongresnem trgu v Ljubljani je v mikrofon ujela Petra Medved.
Kitajci so več kot 22% delež Gorenja v zadnjih dneh že pridobili. Nekateri lastniki so jim svoj delež že prodali – po ceni okrog 11,7 evra. V kratkem naj bi kitajski Hisense objavil še ponudbo za nakup Gorenja: 12 evrov po delnici in pod pogojem, da pridobi najmanj 50 odstotkov plus eno delnico družbe. Za ta najmanjši zahtevani delež bi odštel okrog 147 milijonov evrov. Verjetno pa bo pridobil večji delež in plačal več. Zaenkrat je znano le, da država (Kapitalska družba) svojega 16% deleža zaradi usmeritev v strategiji upravljanja državnega premoženja ne more prodati. Kaj se dogaja pred prevzemom? Zakaj so nekateri lastniki, med njimi IFC iz skupine svetovne banke, svoje delnice Gorenja Kitajcem že prodali? Je ponujena cena primerna? Lahko nakup Gorenja primerjamo s kakšnim drugim? Odgovori v prispevku Maje Derčar.
Uspeh gospodarstva je vse bolj odvisen od tuje delovne sile. V prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo namreč povpraševanje po dovoljenjih za delo tujcev skoraj dvakrat tolikšno kot v enakem obdobju lani. Slovenija se srečuje s strukturnimi neskladji na trgu dela. To pomeni, da se delovno aktivno prebivalstvo stara, na trgu dela pa je vedno manj primernih kvalificiranih delavcev. Zaradi neugodnih demografskih razmer je na trgu dela vsako leto približno od 8 do 12 tisoč manj ljudi. In delodajalci iščejo nove kvalificirane kadre v tujini. Prispevek Urške Valjavec.
Lonely Planet, vodilna medijska hiša za popotniške vsebine, je Vipavsko dolino uvrstila med deset krajev v Evropi, ki jih je letos vredno obiskati. Opisali so jo kot presenetljivo neodkrito regijo, ki navdušuje ljubitelje vin in avanturistične popotnike. Prepričala jih je z lepoto pokrajine, izjemno vinarsko ponudbo in lokalno vodenimi turističnimi turami. Zdaj pa se pravzaprav delo tako za občine, kot za turistične zavode in ponudnike, šele začne. Več Karin Zorn.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob svetovnem dnevu biotske raznovrstnosti se moramo vprašati tudi, kaj za okolje lahko naredimo sami. Program Združenih narodov za okolje je 22. maj razglasil za mednarodni dan biotske raznovrstnosti v spomin na začetek veljavnosti konvencije o biološki raznovrstnosti. V Sloveniji ta dan obeležujemo od leta 1996, ko je Slovenija postala pogodbenica te konvencije. Čeprav je varovanje okolja v današnjem svetu ena izmed glavnih tem, pa se še vedno srečujemo z izumiranjem mnogih vrst življenja in prekomernim onesnaževanjem okolja.
Volilna udeležba v državah z razvito demokracijo pada, manj pomembne, kot so volitve, manj ljudi pride na volitve. Tudi v Sloveniji se danes volitev udeležuje veliko manj volilnih upravičencev kot takoj po osamosvojitvi. V najmanjšem številu in deležu se volitev udeležujeta 2 skupini – starejši in mladih. Zakaj mladih sploh gre na volitve, kakšni volivci so in ali so res politično popolnoma neangažirani?
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Predstavniki Darsa in Ministrstva za infrastrukturno so si dopoldne ogledali potek gradbenih in rušitvenih del na cestninski postaji Torovo, ki so se pričela prejšnji teden. Z uvedbo novega sistema elektronskega cestninjenja za tovorna vozila Dars Go namreč cestninske postaje niso več potrebne, poleg Torovega trenutno rušijo tudi cestninski postaji Log in Razdrto.
Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko letos že četrtič organizira dneve odprtih vrat EU projekt, moj projekt. Ta teden tako v več kot 20-ih krajih po Sloveniji predstavljajo projekte prek zanimivih delavnic, interaktivnih razstav, pohodov, športnih iger… tudi Val 202 se pridružuje tednu EU projektov. Aleš Smrekar se je tako v ponedeljek odpeljal v Martjance, kjer je svoja vrata vsem obiskovalcem odprla Bistra hiša – regionalno stičišče nevladnih organizacij Pomurja.
Neveljaven email naslov