V sredo popoldne bo na Val prikolesarilo dekle, ki je v teh tednih na poti iz Varšave do Turčije. Več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy. Kasia Zwolak na svoji kolesarski dogodivščini po Balkanu lovi predvsem unikatne zgodbe ljudi, ki jih želi nekoč združiti v knjigi.
Kasia Zwolak več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy
“Dekle na kolesu sem jaz … in najverjetneje še zelo veliko drugih deklet, ki po svetu potujejo s kolesom.” Tako se jedrnato in z navdušenjem v glasu, ki se ga nalezeš že po nekaj izgovorjenih besedah, predstavi Kasia, svetlolasa mlada Poljakinja, ki je od srede septembra na poti.
Kasia Zwolak na svoji kolesarski avanturi po Balkanu lovi predvsem zgodbe, unikatne zgodbe ljudi; nekoč jih želi združiti v knjigi.
Nikoli ne potujem zaradi države same, vedno zaradi ljudi. Vsak od nas ima namreč svojo zgodbo.
Nekatere je že napisala in objavila, nekatere so napisane samo napol, nekatere so še vedno v njeni glavi. “Na koncu bi jih rada vse zbrala v knjigi,” se ji je zareklo … potem pa je gostobesedno nadaljevala, da bo knjiga napisana v dveh jezikih – angleščini in poljščini.
V Sloveniji je ostala šest dni. “Neverjetnih šest dni,” se je namuznila. Večino časa, ki ga je preživela v Sloveniji, je bila v Kungoti pri prijatelju Petru. Med drugim ji je pokazal nekaj čudovitih točk v okolici – v spominu ji bo ostal, pravi, sprehod do slapa sredi gozda …
Na neki jasi sva naletela na dva gozdarja. Bila sta sredi kosila. Povabila sta naju, naj prisedeva … Le kdo bi zavrnil povabilo na gobovo juho sredi zimskega gozda?! Eden izmed njiju me je zbodel, zakaj kolesarim sredi zime, pa mu je drugi odgovoril namesto mene: “Ker vsi preostali to počnejo poleti!”
Kasia v Sloveniji
foto: Kasia Zwolak
Priletna Peggy in roza lak za nohte
Kasia svoje kolo kliče kar Peggy, pravi, da je ‘ona’ in da je stara poldrugo desetletje. “Za na pot nisem hotela novih stvari. Če imaš kaj novega, si še toliko bolj v skrbeh, da ti bodo to ukradli.” Potem sva v pogovoru preiskali vso njeno prtljago. Šest potovalnih torb tovori s sabo do Sredozemlja, marsikaj ji je odveč, je priznala, a nekaj stvari je vendarle nepogrešljivih. Pričakovala sem, da bo na plano privlekla kakšno rezervno zračnico, slušalke … nikakor pa ne …
… rekla bi, da je najljubši del moje kolesarske opreme roza lak za nohte …
Na poti od Varšave do Istanbula se še najbolj veseli Sarajeva, pa tudi držav, o katerih ne ve ničesar. Na primer Črne gore. “Morda me je tega neznanja lahko sram, a na drugi strani gledam na svojo nevednost kot na privilegij. Kot nepopisan list namreč laže vsrkaš vse, kar ti prečka pot, brez predsodkov si, brez pričakovanj.”
V ponedeljek je Kasia že prikolesarila na Hrvaško. Njen načrt je, da doseže Atene. Potem bo videla, kam jo bo klicalo naprej – morda v Istanbul, morda v Ciper, morda v Izmir in naprej na Bližnji vzhod …
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kasia Zwolak
09.12.2015
V sredo popoldne bo na Val prikolesarilo dekle, ki je v teh tednih na poti iz Varšave do Turčije. Več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy. Kasia Zwolak na svoji kolesarski dogodivščini po Balkanu lovi predvsem unikatne zgodbe ljudi, ki jih želi nekoč združiti v knjigi.
Kasia Zwolak več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy
“Dekle na kolesu sem jaz … in najverjetneje še zelo veliko drugih deklet, ki po svetu potujejo s kolesom.” Tako se jedrnato in z navdušenjem v glasu, ki se ga nalezeš že po nekaj izgovorjenih besedah, predstavi Kasia, svetlolasa mlada Poljakinja, ki je od srede septembra na poti.
Kasia Zwolak na svoji kolesarski avanturi po Balkanu lovi predvsem zgodbe, unikatne zgodbe ljudi; nekoč jih želi združiti v knjigi.
Nikoli ne potujem zaradi države same, vedno zaradi ljudi. Vsak od nas ima namreč svojo zgodbo.
Nekatere je že napisala in objavila, nekatere so napisane samo napol, nekatere so še vedno v njeni glavi. “Na koncu bi jih rada vse zbrala v knjigi,” se ji je zareklo … potem pa je gostobesedno nadaljevala, da bo knjiga napisana v dveh jezikih – angleščini in poljščini.
V Sloveniji je ostala šest dni. “Neverjetnih šest dni,” se je namuznila. Večino časa, ki ga je preživela v Sloveniji, je bila v Kungoti pri prijatelju Petru. Med drugim ji je pokazal nekaj čudovitih točk v okolici – v spominu ji bo ostal, pravi, sprehod do slapa sredi gozda …
Na neki jasi sva naletela na dva gozdarja. Bila sta sredi kosila. Povabila sta naju, naj prisedeva … Le kdo bi zavrnil povabilo na gobovo juho sredi zimskega gozda?! Eden izmed njiju me je zbodel, zakaj kolesarim sredi zime, pa mu je drugi odgovoril namesto mene: “Ker vsi preostali to počnejo poleti!”
Kasia v Sloveniji
foto: Kasia Zwolak
Priletna Peggy in roza lak za nohte
Kasia svoje kolo kliče kar Peggy, pravi, da je ‘ona’ in da je stara poldrugo desetletje. “Za na pot nisem hotela novih stvari. Če imaš kaj novega, si še toliko bolj v skrbeh, da ti bodo to ukradli.” Potem sva v pogovoru preiskali vso njeno prtljago. Šest potovalnih torb tovori s sabo do Sredozemlja, marsikaj ji je odveč, je priznala, a nekaj stvari je vendarle nepogrešljivih. Pričakovala sem, da bo na plano privlekla kakšno rezervno zračnico, slušalke … nikakor pa ne …
… rekla bi, da je najljubši del moje kolesarske opreme roza lak za nohte …
Na poti od Varšave do Istanbula se še najbolj veseli Sarajeva, pa tudi držav, o katerih ne ve ničesar. Na primer Črne gore. “Morda me je tega neznanja lahko sram, a na drugi strani gledam na svojo nevednost kot na privilegij. Kot nepopisan list namreč laže vsrkaš vse, kar ti prečka pot, brez predsodkov si, brez pričakovanj.”
V ponedeljek je Kasia že prikolesarila na Hrvaško. Njen načrt je, da doseže Atene. Potem bo videla, kam jo bo klicalo naprej – morda v Istanbul, morda v Ciper, morda v Izmir in naprej na Bližnji vzhod …
Pred dvema urama so v slavnostni dvorani Švedske akademije znanosti in umetnosti v Stockholmu razkrili imena prejemnikov letošnje Nobelove nagrade za kemijo. Najvišje priznanje za znanstveno delo si bosta letos razdelila Nemec Benjamin List in Britanec David MacMillan. Zahvaljujoč njunim raziskavam lahko danes hitreje, ceneje in podnebju prijazneje proizvajamo zdravila, dišave pa tudi povsem nove materiale. Prof. dr. Uroš Grošelj na Fakulteti za kemijo v Ljubljani predavate o organski katalizi – to je področje, za katerega so podelili Nobelovo nagrado za kemijo. Pojasnjuje, da sta letošnja nagrajenca razvila povsem nov način, s katerim lahko pospešimo nastajanje novih molekul in spojin.
Foto: Adam Baker/ Flickr
Danes je svetovni dan cerebralne paralize, ki poteka pod geslom »Milijon razlogov«. V svetu živi več kot 17 milijonov ljudi s cerebralno paralizo. Cerebralna paraliza je najbolj pogosta telesna oviranost v otroškem obdobju in hkrati ena najmanj poznanih. Posledice te možganske okvare so trajne. Cerebralna paraliza ni bolezen, je stanje, ki zajema paleto različnih stanj, od blagih oblik do skoraj popolne nezmožnosti samostojnega gibanja. Zveza Sonček ob tem dnevu pripravlja različne dejavnosti, med drugim bodo v nekaterih krajih postavili tudi stojnice, nekatere zgradbe v večjih mestih pa bodo osvetljene z zeleno barvo. Ob tem opozarjajo tudi na težave, ki jih imajo ti ljudje v vsakdanjem življenju. Prispevek je pripravila Petra Medved.
Temelj cepilne kampanje je bila zdravstvena pismenost; razumevanje, kaj pandemija je in kako delujejo cepiva. Novinarka Televizije Slovenija Petra Marc je pred dnevi obiskala Portugalsko, kjer se zaradi visoke precepljenosti življenje vrača v bolj znane tirnice. Portugalci se skoraj dve leti niso objemali, objemi se še niso vrnili, vrača pa se vsaj približek normalnosti.
Letošnji Nobelovi nagrajenci za fiziko so Syukuro Manabe in Klaus Hasselmann ter Giorgio Parisi.
Kompleksne sisteme zaznamuje nepredvidljivost. Na videz drobna sprememba ima lahko daljnosežne posledice. To nazorno vidimo v spreminjajočem se podnebju. Eden izmed letošnjih nagrajencev Syukuro Manabe je kot prvi pokazal, kako višja vsebnost ogljikovega dioksida v atmosferi vodi k dvigu globalne temperature zraka,.
»Dr. Manabe je že v 60ih letih skupaj s sodelavci razvil enega prvih klimatskih modelov,« razlaga doc. dr. Gregor Skok z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko.
Sonagrajenec Klaus Hasselmann pa je razvil metode, s katerimi je uspešno povezal vreme, ki se spreminja dnevno, in podnebje, ki se načeloma spreminja zelo počasi, obenem pa je našel način, kako razločiti vpliv različnih dejavnikov na podnebje.
»Pripomogel je tudi k temu, da so kasneje lahko bolj verodostojno pokazali, da so človeški izpusti toplogrednih plinov res povezani s spremebami klime, ki se dogajajo,« še dodaja Skok.
Manabe in Hasselman si bosta decembra sicer razdelila polovico nagrade.
Drugi del gre v roke italijanskega teoretičnega fizika Giorgia Parisija za novo razumevanje dogajanja v neurejenih, kompleksnih sistemih. Njegova spoznanja so široko uporabna na raznolikih področjih od matematike, biologije in nevroznanosti do strojnega učenja.
Foto: Adam Baker/ Flickr, cc
Prvi program Radia Slovenija razpisuje natečaj za izvirne slovenske pravljice za oddajo Lahko noč, otroci! Natečaj poteka od 5. oktobra do 5. novembra 2021, je anonimen, avtorji lahko sodelujejo z 1 šifro in največ 5 besedili. Besedilo ne smejo biti daljše od 5000 znakov (s presledki vred). Več na radioprvi.si.
Covida se žal še nismo znebili. Če sodimo po množičnih protestih očitno narašča nezadovoljstvo ljudi z ukrepi za zajezitev in nezaupanje v cepiva, torej v znanost. Že raziskava Eurobarometra, ki je bila opravljena v zadnjih dneh meseca maja, je pokazala, da imamo Slovenci med Evropejci najbolj odklonilen odnos do cepljenja. Trditev v anketi se je glasila, da bi se morali vsi cepiti proti covidu-19 in da je to državljanska dolžnost. Med sodelujočimi državami je Slovenija zasedla zadnje mesto, saj se največji delež prebivalstva ni strinjal s to izjavo. Za komentar in odgovor na vprašanje, kako nasploh se pri človeku oblikuje zaupanje oziroma nezaupanje, smo prosili kliničnega psihologa dr. Aleksandra Zadela.
Med 11,9 milijona Pandorinih dokumentov sodi devet tisoč zadetkov, povezanih s Slovenijo. Preiskovanje, ki ga pri nas opravlja portal OŠTRO, je zato dolgotrajno in zamudno, dotika pa se tako poslovnežev, politikov kot znanih oseb iz sveta športa in zabave. Danes je portal, ki ga vodi Anuška Delić, objavil zgodbo davčnega utajevalca Marka Glinška, lastnika podjetja LUX Factor, ki oglašuje in prodaja kozmetiko, zanjo pa so obraz in ime posodile številne slovenske estradnice. Glinška so pred leti že preiskovali pristojni organi, odnesel jo je tako rekoč brez praske.
Med 11,9 milijona Pandorinih dokumentov sodi devet tisoč zadetkov, povezanih s Slovenijo. Preiskovanje, ki ga pri nas opravlja portal OŠTRO, je zato dolgotrajno in zamudno, dotika pa se tako poslovnežev, politikov kot znanih oseb iz sveta športa in zabave. Danes je portal, ki ga vodi Anuška Delić, objavil zgodbo davčnega utajevalca Marka Glinška, lastnika podjetja LUX Factor, ki oglašuje in prodaja kozmetiko, zanjo pa so obraz in ime posodile številne slovenske estradnice. Glinška so pred leti že preiskovali pristojni organi, odnesel jo je tako rekoč brez praske.
Začetek oktobra so oči znanstvene in tudi širše javnosti že 120 let uprte v Stockholm, saj v rojstnem mestu izumitelja Alfreda Nobela vsako jesen razglasijo dobitnike najbolj žlahtnih nagrad za znanstvene dosežke. Tako so pred dobrima dvema urama razkrili imena prejemnikov letošnje Nobelove nagrade za medicino in fiziologijo. To sta dr. David Julius in dr. Ardem Patapoutinan, ki sta odkrila receptorje za temperaturo in dotik. O velikem pomenu njunega odkritja se je Iztok Konc pogovarjal z dr. Andražem Stožerjem, ki na Medicinski fakulteti v Mariboru poučuje, kako deluje človeško telo.
Da Italija slovi po odlični kulinariki, je splošno znano. Da se lahko pohvali z veliko raznolikostjo svoje kmetijske proizvodnje, tudi. Toda – ali ste vedeli, da je Italija rižarska velesila? Seveda ne na svetovni ravni, ampak na evropski. Naši zahodni sosedi pridelajo več kot polovico vsega evropskega riža, zlasti v podalpski deželi Piemont. Tamkajšnji kmetovalci so že pred stoletji ocenili, da sta obilje vode in plast ilovice pod rodovitno rušo odlična pogoja za gojenje riža. V teh dneh je v okolici italijanske rižarske prestolnice, mesteca Vercelli, čas za žetev. Podrobneje Janko Petrovec.
Danes se začenja Evropski mesec kibernetske varnosti, ki ga organizirata Agencija Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) in Evropska komisija. Tudi letos je osrednje sporočilo "Premisli, preden klikneš". Slovenija bo že 10-to leto zapored sodelovala v vseevropski iniciativi s programom ozaveščanja Varni na internetu, ki ga koordinira odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT. Posebno pozornost letos namenjajo malim in srednjim podjetjem, za zaposlene so pripravili brezplačni spletni tečaj varnivpisarni.si. Vse uporabnice in uporabnike pa vabijo, da se naročijo na spletni novičnik in so še pravočasno obveščeni o aktualnih spletnih prevarah. Več o kibernetski varnosti je v pogovru z Nino Slaček pojasnil Gorazd Božič, vodja SiCerta.
Evergrande je eden največjih kitajskih nepremičninskih konglomeratov, ki se je v zahodnih medijih začel pojavljati pretekli teden, ko je postalo jasno, da podjetje ne more odplačevati svojih kar 300 milijard ameriških dolarjev visokih dolgov. To bi seveda v stisko spravilo tako množico kitajskih družin, ki so svoje prihranke že vložile v načrtovana stanovanja, kot tudi kopico povezanih podjetij in konec koncev sam kitajski bančno-finančni sistem, zaradi česar so nekateri mediji situacijo primerjali celo z zlomom ameriške banke Lehman Brothers leta 2008, ki je vodila v svetovno finančno gospodarsko krizo. O tem, kaj je do te situacije sploh pripeljalo in ali bodo kitajske oblasti res dopustile, da bankrot tega ogromnega zasebnega podjetja preraste v sistemsko krizo, smo govorili z ekonomistom dr. Matevžem Raškovićem, izrednim profesorjem mednarodnega poslovanja na Univerzi Viktorija v novozelandskem Wellingtonu ter gostujočim profesorjem na Univerzi Džedžjang na Kitajskem. Prispevek je pripravila Alja Zore.
V Mariboru je od ponedeljka do danes potekala Evropska mladinska konferenca, na kateri je več kot 200 mladih oblikovalcev politike in strokovnjakov s področja mladine razpravljalo o pomenu participacije mladih v procesih odločanja. Potekala so srečanja predstavnikov mladih z odločevalci in s politiki, pripravili so tudi priporočila, ki jih bodo posredovali ministrom in predstavnikom držav članic EU, ki pokrivajo področje mladine. Evropsko mladinsko konferenco v svojem mandatu pripravi predsedujoča članica Svetu Evropske unije, pri tem pa se tematsko povezuje z drugima dvema državama, ki v obdobju 18 mesecev poleg nje vodita Evropo – Slovenija torej s svojima predhodnicama Nemčijo in Portugalsko.
V času pandemije se je vnovič pokazalo, kako pomembno vlogo ima pri obveščanju javnosti javni medijski servis. Prav poseben pomen ima radio, ki med mediji še vedno velja za najhitrejšega in najbolj verodostojnega. Tako ugotavljata predsednik Radijskega odbora Evropske radiodifuzne zveze Graham Ellis in vodja enote Radio pri EBU Edita Kudlačova, ki sta se v Ljubljani udeležila srečanja članov Radijskega odbora EBU. Z njima se je o izzivih, novih trendih in prihodnosti radijskega medija pogovarjala Lucija Dimnik Rikić
V drugi polovici preteklega šolskega leta smo tudi na Prvem v več oddajah govorili o velikem porastu duševnih stisk pri otrocih in mladostnikih zaradi covida in vseh omejitev. Dejansko je vsa stroka z več peticijami opozarjala odločevalce na nakopičene težave, ki so s covidom postale še bolj pereče. Tom telefon, edini specializirani telefon za otroke in mladostnike, je šokiral s svojo statistiko – v ospredje pogovorov s svetovalci so namesto običajnih tem (ljubezen, spolno dozorevanje, odnos z vrstniki) stopile duševne stiske in tudi misli na samomor so skokovito narasle. Velikokrat smo opozorili na predolge čakalne vrste pri specialistih, tudi pri kliničnih psihologih, ki delujejo v okviru javnega zdravstva. O tem smo se pogovarjali s predsednico Zbornice kliničnih psihologov dr. Sano Čoderl Dobnik.
Z večjo uporabo pametnih naprav na šolarje preti vse več nevarnosti. Po podatkih Europola se je samo v času epidemije na področju Unije povpraševanje po posnetkih spolne zlorabe otrok povečalo za 25 odstotkov. Strokovnjaki zato opozarjajo, da je o tovrstnih nevarnostih nujno ozavestiti otroke še preden dobijo svojo prvo pametno napravo.
Nedavno je najbolj znana nevesta Islamske države Shamima Begum britanskega premiera Borisa Johnsona prosila, naj ji dovoli vrnitev v Združeno Kraljestvo. Hkrati je britansko javnost prosila odpuščanja. Shamima Begum trenutno živi v begunskem taborišču v Siriji, britanske oblasti pa so ji odvzele britansko državljanstvo. Za njo je sodna bitka, ki je razkrila vse razsežnosti vprašanja, kam z nekdanjimi ženami in družinami borcev Islamske države. Pravšnje vprašanje za Inforetrospektivo.
Turizem za vključujočo rast! Glede na posledice pandemije, ki jih občuti ves svet, je geslo letošnjega svetovnega dneva turizma še kako na mestu. Osrednja tema tako obravnava turizem kot gospodarsko panogo, ki naj bi s ponovnim zagonom in rastjo ustvarila nove in pravične poslovne priložnosti za vse deležnike.
O tem, kako letošnje geslo izpostavlja aktualno tematiko vključujoče transformacije turistične industrije, pa razloži direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak: "Turizem mora v prihodnje še tesneje vključevati turiste, zaposlene in - kar je še posebej pomembno - lokalno prebivalstvo. Sodelovanje vseh ključnih deležnikov je izjemno pomembno za ponovni zagon in uspešno poslovanje v prihodnje."
Čeprav Slovenija zadnja leta izpostavlja svoj trajnostni razvoj, pa po mnenju redne profesorice na primorski Turistici Maje Uran Maravič v določenih delih turizem še ni sprejet na tak način: "Začnimo pri vrhu. Precej pogrešam večjo angažiranost političnih strank, odločevalcev. Mi smo sicer dali v strategijo, da je najpomembnejša gospodarska panoga, vendar v določenih aktivnostih tega ne udejanjamo."
Veliko smo naredili na sistemskem razvoju trajnosti, nadaljuje strokovnjakinja za turizem, predvsem pri okoljskem delu. Več bomo morali narediti na področju družbene in ekonomske trajnosti: "Kar se ekonomske trajnosti tiče, se mi zdi, da bodo še vedno, sploh v prizmi korone, podjetja težje vračala dobičke v okolje. Kar se družbene trajnosti tiče, pa predvsem menim, da je velik izziv pred nami najprej pridobiti kader, ki bo želel delati v gostinstvu, potem pa ga tudi ustrezno plačati".
V Celju bo 25. in 26. septembra potekal 5. festival fantazijske književnosti, Fanfest. Za dobro jutro smo v pester dan, ki je pred njimi, poklicali gospoda Bojana Ekselenskega iz Celjskega literarnega društva.
Gozd je pomembno javno dobro, čeprav ima svoje lastnike, ki nanj gledajo tudi kot na vir dohodka. Zmotno je misliti, da je glavni vir dohodka povsod les, marsikje, denimo na Jančah, imajo lastniki bistveno več dobička od gozdnih plodov, kot so gobe, borovnice in med. Poleg Janč se z nesorazmernim pritiskom obiskovalcev gozda, med katerimi so tudi nabiralci gozdnih plodov, srečujejo še v Triglavskem narodnem parku, natančneje na Pokljuki. Tako je Triglavski narodni park sponzoriral dvodnevni Posvet o nabiranju in varstvu gliv, ki je včeraj in danes potekal na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Tam so se srečali gozdarji, naravovarstveniki, gobarji, mikologi, lastniki in upravljalci gozdov. V Evropi je večina gozdov lastniških, posamezne države pa imajo dostop za prebivalstvo v gozdove različno urejen. Lahko bi rekli, da je na vzhodu Evrope gozd prosto dostopen vsem, proti zahodu pa je vedno več omejitev; najprej omejitve nabiralništva in potem tudi dostopa samega. Če se v državah z visokimi omejitvami pojavlja vprašanje dostopa do javnega dobrega, ki ga predstavlja gozd, se pri nas pojavlja vprašanje pravice lastnikov, ki v gozdove vlagajo, do prednostne uporabe gozdnih plodov, ki predstavljajo tudi ekonomski potencial. Posvet je predstavljal začetek dialoga med enimi in drugimi, ki ga lahko ilustriramo v pogovoru z Matjažem Levičnikom, lastnikom gozda med Lazami in Jančami, in naravovarstvenikom Luko Šparlom, iz Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.
