Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Gabrijela Štumberger

18.05.2016


Intelov mednarodni sejem znanosti in tehnike je program Društva za znanost in javnost ter največje svetovno tekmovanje za srednješolce. Prek globalne mreže lokalnih, regionalnih in državnih sejmov znanosti milijone dijakov po vsem svetu spodbuja, da uresničijo svoje želje in ustvarijo nove inovacije, s katerimi bodo na bolje spremenili svet, v katerem živimo in delamo. Maja vsako leto je skupina teh dijakov izbrana med finaliste, ki se potegujejo za nagrade in štipendije v skupni vrednosti 4 milijone USD.
Projekti finalistov pokrivajo področja od novih načinov zdravljenja raka do interaktivnih robotov. Ocenjevani so v 22 kategorijah, od naravoslovnih, do družboslovnih tem.

Slovenija na sejmu drugič
Slovenijo sta lansko leto na tekmovanju zastopala dijaka Miha Gulič in Klemen Ducman ter osvojila četrto nagrado v kategoriji fizike in astronomije. Letos so s svojo predstavnico sodelovali drugič. Slovenska finalistka Gabriela Štumberger, dijakinja II. gimnazije Maribor, je bila izbrana s strani strokovne komisije na Državnem srečanju mladih raziskovalcev, ki ga organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS). Med 8. in 13. majem se je v Phoenixu v Arizoni skupaj z okoli 1750 mladimi znanstveniki, bodočimi podjetniki in ustvarjalci predstavila svetovni javnosti.

»Super izkušnja, še vedno so vtisi povsem sveži, spoznala sem nove ljudi in dobila ideje za nova raziskovanja.«

Vpliv treh pesticidov na heterotrofne talne mikroorganizme
Gabriela je v svoji raziskovalni nalogi preučevala vpliv treh različnih pesticidov na heterotrofne talne mikroorganizme in njihovo delovanje. Uporabljeni pesticidi so bili herbicid Boom Efekt (glifosat), fungicid Previcur Energy (propamokar in fosetil) ter insekticid Reldan 22 EC (kloropirifos-metil). Pri tem se je proučevalo antimikrobni učinek pesticidov tako v koncentrirani obliki kot priporočenih koncentracijah na mikroorganizem, pogosto najden v prsti – Bacillus cereus, učinek priporočenih koncentracij na rast heterotrofnih mikroorganizmov, izoliranih iz prsti, ter učinek na bazalno respiracijo mikroorganizmov v prsti.

»Idejo za nalogo sem dobila od sošolke, mentorica je idejo prilagodila šolskemu laboratoriju in mi pomagala pri izbiri metod.«

 

 

Zmagovalec je razvil mikrobske gorivne celice za bolj učinkovito spreminjanje organskih odpadkov v električno energijo

Glavno nagrado Gordona E. Moora v višini 75.000 USD je na tekmovanju prejel 18-letni Kanadčan Han Jie (Austin) Wang iz Vancouvra, ki je razvil mikrobske gorivne celice, ki bolj učinkovito spreminjajo organske odpadke v električno energijo. Prejemnik glavne nagrade je odkril specifične gene v genetsko izboljšani bakteriji E. coli, ki ji omogočajo, da bolj učinkovito proizvaja električno energijo. Njegov sistem lahko proizvede bistveno več energije kot obstoječi procesi v mikrobskih gorivnih celicah, stroški pa so primerljivi s sončno energijo, zaradi česar je prepričan, da bodo mikrobske gorivne celice postale komercialno uspešne.

Rosalind Hudnell, predsednica sklada Intel Foundation je ob koncu tekmovanja poudarila, da:

»Čestitamo letošnjim zmagovalcem in upamo, da bo njihovo delo navdihnilo druge mlade inovatorje, da svojo radovednost in iznajdljivost uporabijo pri reševanju globalnih izzivov. Ta mednarodna znanstvena in tehnična razstava je odličen primer tega, kaj je mogoče doseči, če dijaki z vsega sveta z različnimi ozadji in pogledi stopijo skupaj ter si izmenjajo zamisli in rešitve.«

Pogovoru s slovensko predstavnico, dijakinjo Gabrielo Štumberger, lahko prisluhnete na zgornji povezavi, še več o samem tekmovanju in projektih lanskoletnih tekmovalcev, Mihe Guliča in Klemna Ducmana ter letošnje predstavnice pa boste lahko slišali v našem nočnem programu z nedelje na ponedeljek.


Aktualna tema

4433 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Gabrijela Štumberger

18.05.2016


Intelov mednarodni sejem znanosti in tehnike je program Društva za znanost in javnost ter največje svetovno tekmovanje za srednješolce. Prek globalne mreže lokalnih, regionalnih in državnih sejmov znanosti milijone dijakov po vsem svetu spodbuja, da uresničijo svoje želje in ustvarijo nove inovacije, s katerimi bodo na bolje spremenili svet, v katerem živimo in delamo. Maja vsako leto je skupina teh dijakov izbrana med finaliste, ki se potegujejo za nagrade in štipendije v skupni vrednosti 4 milijone USD.
Projekti finalistov pokrivajo področja od novih načinov zdravljenja raka do interaktivnih robotov. Ocenjevani so v 22 kategorijah, od naravoslovnih, do družboslovnih tem.

Slovenija na sejmu drugič
Slovenijo sta lansko leto na tekmovanju zastopala dijaka Miha Gulič in Klemen Ducman ter osvojila četrto nagrado v kategoriji fizike in astronomije. Letos so s svojo predstavnico sodelovali drugič. Slovenska finalistka Gabriela Štumberger, dijakinja II. gimnazije Maribor, je bila izbrana s strani strokovne komisije na Državnem srečanju mladih raziskovalcev, ki ga organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS). Med 8. in 13. majem se je v Phoenixu v Arizoni skupaj z okoli 1750 mladimi znanstveniki, bodočimi podjetniki in ustvarjalci predstavila svetovni javnosti.

»Super izkušnja, še vedno so vtisi povsem sveži, spoznala sem nove ljudi in dobila ideje za nova raziskovanja.«

Vpliv treh pesticidov na heterotrofne talne mikroorganizme
Gabriela je v svoji raziskovalni nalogi preučevala vpliv treh različnih pesticidov na heterotrofne talne mikroorganizme in njihovo delovanje. Uporabljeni pesticidi so bili herbicid Boom Efekt (glifosat), fungicid Previcur Energy (propamokar in fosetil) ter insekticid Reldan 22 EC (kloropirifos-metil). Pri tem se je proučevalo antimikrobni učinek pesticidov tako v koncentrirani obliki kot priporočenih koncentracijah na mikroorganizem, pogosto najden v prsti – Bacillus cereus, učinek priporočenih koncentracij na rast heterotrofnih mikroorganizmov, izoliranih iz prsti, ter učinek na bazalno respiracijo mikroorganizmov v prsti.

»Idejo za nalogo sem dobila od sošolke, mentorica je idejo prilagodila šolskemu laboratoriju in mi pomagala pri izbiri metod.«

 

 

Zmagovalec je razvil mikrobske gorivne celice za bolj učinkovito spreminjanje organskih odpadkov v električno energijo

Glavno nagrado Gordona E. Moora v višini 75.000 USD je na tekmovanju prejel 18-letni Kanadčan Han Jie (Austin) Wang iz Vancouvra, ki je razvil mikrobske gorivne celice, ki bolj učinkovito spreminjajo organske odpadke v električno energijo. Prejemnik glavne nagrade je odkril specifične gene v genetsko izboljšani bakteriji E. coli, ki ji omogočajo, da bolj učinkovito proizvaja električno energijo. Njegov sistem lahko proizvede bistveno več energije kot obstoječi procesi v mikrobskih gorivnih celicah, stroški pa so primerljivi s sončno energijo, zaradi česar je prepričan, da bodo mikrobske gorivne celice postale komercialno uspešne.

Rosalind Hudnell, predsednica sklada Intel Foundation je ob koncu tekmovanja poudarila, da:

»Čestitamo letošnjim zmagovalcem in upamo, da bo njihovo delo navdihnilo druge mlade inovatorje, da svojo radovednost in iznajdljivost uporabijo pri reševanju globalnih izzivov. Ta mednarodna znanstvena in tehnična razstava je odličen primer tega, kaj je mogoče doseči, če dijaki z vsega sveta z različnimi ozadji in pogledi stopijo skupaj ter si izmenjajo zamisli in rešitve.«

Pogovoru s slovensko predstavnico, dijakinjo Gabrielo Štumberger, lahko prisluhnete na zgornji povezavi, še več o samem tekmovanju in projektih lanskoletnih tekmovalcev, Mihe Guliča in Klemna Ducmana ter letošnje predstavnice pa boste lahko slišali v našem nočnem programu z nedelje na ponedeljek.


23.01.2020

“Država s takšnimi projekti pozablja na nas mlade."

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Mestna občina Ljubljana sta nedavno sklenila pismo o nameri, katerega cilj je urediti neurejeno pravno stanje nepremičnin, pri katerih sta ministrstvo in občina solastnika. Med temi nepremičninami so tudi Križanke, ki jih je prenovil arhitekt Jože Plečnik. Šolsko ministrstvo namerava na ljubljansko občino prenesti del Križank, ki ga zdaj uporablja srednja oblikovna šola. Šoli grozi, da bo ostala brez strehe nad glavo. Podrobneje dr. Mitja Blaganje generalni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter ravnatelj Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana Gregor Markelj v pogovoru z Markom Rozmanom.


22.01.2020

“To ni idealen, je pa optimalen način ogrevanja”

90 % mesta Lendava se ogreva z geotermalno vodo


22.01.2020

Geotermalno vodo imamo, a ne manjka ovir pri njeni uporabi

O uporabi geotermalne vode v Pomurju in težavah pri tem


22.01.2020

Tako Italija, kot Avstrija in Hrvaška imajo geotermalne elektrarne

Naša terenska ekipa je danes v Prekmurju, kjer ugotavlja, za kaj vse lahko uporabljamo geotermalno vodo. In če pri nas močno prednjači uporaba v zdraviliščih, so drugod po svetu, pa tudi nam sosednje države, že razvile tudi druge oblike uporabe. S pomočjo dopisnikov gremo v Avstrijo, Italijo in na Hrvaško.


22.01.2020

Islandija - kjer se z geotermalno energijo ogreva 9 od 10 domov

V času, ko zaradi podnebnih sprememb in tudi omejenosti virov fosilnih goriv, vse bolj govorimo o nujnosti prehoda na rabo obnovljivih virov energije, nam je zagotovo lahko za vzor Islandija. Ta mala severnoevropska otoška država vsem svojim potrebam po energiji, z izjemo transporta, zadosti z obnovljivimi viri. Od tega četrtino z rabo geotermalne energije. Posledično se 9 od 10 islandskih domov ogreva s toplo/vročo vodo. Kdaj in zakaj so se odločili za prehod s fosilnih na obnovljive vire energije, kakšne težave so imeli pri tem ter ali so že dosegli optimum, so vprašanja, ki jih je Andreja Gradišar naslovila na generalnega direktorja Orkustofnuna, islandske nacionalne energetske agencije, dr. Gudnija A. Johannessona. Dr. Johannesson je tudi koordinator Geotermike, projekta, s katerim EU spodbuja rabo geotermalne energije v državah članicah, in predsedujoči enemu od programov Združenih narodov, namenjenemu potencialom geotermalne energije.


22.01.2020

Teden boja proti raku na materničnem vratu

Ta teden obeležujemo boj proti raku na materničnem vratu. Slovenija se uvršča v med države z najnižjo pojavnostjo te bolezni, strokovnjakinje in strokovnjaki pa pozivajo k še večji osveščenosti, saj so prepričani, da so lahko rezultati preventivnih ukrepov še boljši.


22.01.2020

ABC geotermalne energije

Geotermalna energija je obnovljivi vir energije, s katerim pa moramo ravnati previdno, da ga lahko uporabljamo. Da bomo lažje razumeli, od kod geotermalna energija, koliko jo je na svetu, zakaj jo v Sloveniji izrabljamo predvsem na severovzhodu in tudi jugovzhodu ter kakšne so prednosti in slabosti njene rabe, se je Andreja Gradišar odpravila na Geološki zavod Slovenije k dr. Nini Rman.


21.01.2020

Nov korona virus

Kakšen virus se pravzaprav širi po Kitajski? Kako nevaren je za ljudi? Kot boste lahko slišali v pogovoru, je v tem trenutku virus, ki povzroča gripo, veliko bolj nevaren za Slovence in Slovenke kot pa nov korona virus, ki se širi po Aziji. Sogovornica Urške Valjavec je doktorica Tatjana Frelih, specialistka za epidemiologijo z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.


20.01.2020

Srbi pozivajo k omejitvi resničnostnih šovov

O ponovoletnem dogajanju v Srbiji in Beogradu z dopisnikom Boštjanom Anžinom.


20.01.2020

Srbi pozivajo k omejitvi resničnostnih šovov

O ponovoletnem dogajanju v Srbiji in v Beogradu z dopisnikom Boštjanom Anžinom.


19.01.2020

Tetovaža pogosto zdrži dlje kot zveza

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


16.01.2020

"Sneg si predstavljam kot belo, mehko blazino"

V četrtkovo jutro na Prvem se nam je iz Idrije oglasila Nina Brus in skupaj smo se odpravili na sneg. Tretja januarska sobota namreč na smučišče Cerkno prinaša Dan na snegu, z namenom približati to športno zimsko radost slepim in slabovidnim ter njihovim sorodnikom in prijateljem. Vse bolj zelene zime pa pomenijo tudi vse več skrbi za mala smučišča. Na Javorniku denimo to sezonon še niso pognali naprav.


17.01.2020

V kraljestvu Buddyja Richa - napoved koncerta Big Banda RTV Slovenija

Napoved koncerta V kraljestvu Buddyja Richa Big Banda RTV Slovenija pod vodstvom Sigija Feigla. Več o koncertu povesta glasbena urednica Alja Kramar in član big banda, saksofonist Lenart Krečič.


17.01.2020

Kaj avstralski požari pomenijo za biodiverziteto?

Avstralija spada med dežele, katerih uradna politika se na podnebne spremembe in človekov prispevek k njim, ni kaj dosti ozirala. Kljub temu, da smo se že v preteklih letih celo na severni polobli kar navadili, da nas sredi bolj ali manj zelene zime dosežejo novice o avstralskih rekordno vročih poletjih in požarih ter o izginjanju velikega koralnega grebena. Toda letošnja sezona je nedvomno podrla vrsto rekordov in pretresla celo obsežnih požarov dobro vajene Avstralce. Podobe neskončnih ognjenih zubljev, črnega dima in ožganih koal, kengurujev in drugih živali so obkrožile svet. Vse več je zaskrbljenosti, kaj pomeni tako obsežna izguba habitatov za njihovo prihodnost. Foto: Pixabay


16.01.2020

“To niso tuja pljuča. To so moja pljuča in jaz zdaj diham z njimi!”

V teh dneh v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana zaznamujejo 20. obletnico pridružitve mednarodni neprofitni organizaciji Eurotransplant. Vsako leto Slovenija z organizacijo izmenja od 50 do 60 organov, kar predstavlja 60 odstotkov vseh presaditev. V Sloveniji so presaditve nadpovprečno uspešne, so pojasnili na današnji novinarski konferenci katere se je udeležil tudi Marko Rozman.


16.01.2020

Iskalna in reševalna akcija na območju Blegoša

Skupina tridesetih gorskih reševalcev in policistov gorske policijske enote je včeraj na območju Blegoša našla ponesrečenega planinca. Ponesrečeni je na zdravljenju v ljubljanskem kliničnem centru. Ko so ga po večurni iskalni akciji v torek zvečer in včeraj dopoldne našli nad vasjo Volaka, je bila ob njem tudi psička Šaka. Gorski reševalci pravijo, da ga je grela in v mrzli noči preprečila hujše posledice. Sprva iskalna, potem pa reševalna akcija, je bila zahtevna in fizično naporna, spreminjalo se je tudi vreme. Tako je v prve vtise po akciji v ogovoru z Aljano Jocif strnil gorski reševalec iz škofjeloške gorsko-reševalne službe Dušan Gartner.


15.01.2020

Komunalno blato

V Sloveniji letno nastane 80 tisoč ton odpadnega blata, 70 tisoč ton smo ga doslej izvozili na Madžarsko. Rezultat je ta, da je približno polovica upravljalcev čistilnih naprav ostala brez prevzemnika odpadnega blata in so prisiljeni v njegovo skladiščenje. Spet drugod blato odvažajo, vendar obstoječi ponudniki zahtevajo tudi do trikrat višje cene. Bistveno je, da se zagotovi nemoteno delovanje čistilnih naprav, saj se v nasprotnem primeru lahko zgodi tisto, česar se vsi bojimo, namreč da bi fekalije zašle v vodotoke.


14.01.2020

Krovni podnebno-energetski dokument (še) ne dosega pariških ciljev

Na ministrstvu za infrastrukturo so predstavili predvidoma zadnjo verzijo nacionalnega energetsko-podnebnega načrta, ki opredeljuje ključne politike za spopad s podnebnimi spremembami v prihodnjih desetletjih. Dokument v kratkem stopa v javno razpravo, najverjetneje marca bo sprejet na vladi. Ker bi ga morali Evropski komisiji posredovati že lani, nanj pa so vezana evropska sredstva, bomo najverjetneje še pred sprejemom samega dokumenta v Bruselj posredovali njegove okvirne cilje. Slovenija bo do leta 2050 skušala doseči ogljično nevtralnost, ali drugače, izpusti toplogrednih plinov tedaj ne bodo smeli biti večji od njihovega vsrkavanja. To naj bi dosegli preko delnih ciljev za prihodnje desetletje, denimo 36-odstotnega znižanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 glede na leto 2005, čez desetletje naj bi dosegli 27-odstoten delež obnovljivih virov energije. Cilji se bodo v prihodnjih letih sicer še dopolnjevali, kar bo nujno, če hočemo doseči zaveze pariškega podnebnega dogovora – za zdaj še nismo tam, niti nismo v okvirih evropskega zelenega dogovora, ki ga načrtuje Evropska komisija, pravi meteorolog Žiga Zaplotnik s Fakultete za matematiko in fiziko.


15.01.2020

Jože Damijan pogovor

Slovenija po dohodkovni enakosti sodi v sam svetovni vrh. Ginijev količnik, ki to meri, znaša 0,234 (23,4 točke; pri čemer 0 pomeni popolno enakost, 100 točk pa popolno neenakost oziroma vse premoženje v rokah ene osebe). Izkaže se, da je za zmanjšanje neenakosti v Sloveniji najboljša gospodarska rast, največ pa k dohodkovni enakosti prispevata pokojninski sistem in sistem socialnih pomoči, meni Jože Damijan.


13.01.2020

"Ko pride v neko institucijo po podporo in pomoč, mora biti slišan!"

Po zadnjih podatkih je v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živelo skoraj 270 tisoč ljudi. Revni pri nas s pomočjo, ki jo dobijo od države, ne morejo preživeti, zato jim morajo pogosto pomagati človekoljubne organizacije. Ljudje, ki se znajdejo v stiski, ne potrebujejo le materialne pomoči, ampak celostno podporo, ki pa je na centrih za socialno delo ne dobijo, saj se le-ti pogosto utapljajo v birokraciji. Več Lucija Dimnik Rikić


Stran 126 od 222
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov