Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Letalo

20.05.2016

Egiptovsko letalo s 66imi ljudmi na krovu, ki je včeraj v zgodnjih jutranjih urah leta iz Pariza v Kairo izginilo z radarjev, je strmoglavilo v Sredozemsko morje. Potem, ko so egiptovske oblasti ugotovile, da razbitini, ki ju je včeraj našla grška mornarica, nista del strmoglavljenega letala EgyptAir, je namreč danes egiptovska vojska sporočila, da je našla več delov letala.

Egiptovsko letalo s 66imi ljudmi na krovu, ki je včeraj v zgodnjih jutranjih urah leta iz Pariza v Kairo izginilo z radarjev, je strmoglavilo v Sredozemsko morje. Potem, ko so egiptovske oblasti ugotovile, da razbitini, ki ju je včeraj našla grška mornarica, nista del strmoglavljenega letala EgyptAir, je namreč danes egiptovska vojska sporočila, da je našla več delov letala, v prispevku poroča Rajka Pevanje.

Egiptovska mornarica zdaj na območju približno 290 kilometrov severno od Aleksandrije, kjer je med drugim našla več osebnih predmetov potnikov in razbitine letala, išče črno skrinjico, ki bi lahko razkrila vzroke za včerajšnji tragični dogodek. Kot je sporočila, so predmeti, ki so jih našli, nedvomno z pogrešanega letala. Egiptovskim ter grškim pomorskim in zračnim silam, ki na širšem območju, kjer so grški kontrolorji leta izgubili stik z letalom, iščejo razbitine letala, so se danes pridružili še trije francoski preiskovalci in tehnični strokovnjak iz Airbusa.

Egiptovske in francoske oblasti za zdaj puščajo vse možnosti za strmoglavljenje letala odprte, tako možnost človeške ali tehnične napake in terorizma. Odgovornost za strmoglavljanje letala sicer doslej ni prevzela nobena skupina. Strokovnjaki iz več ameriških agencij pa so sporočili, da ob pregledu satelitskih slik niso opazili znakov za morebitno eksplozijo na letalu. Egiptovski minister za civilno letalstvo Šerif Fathy je poudaril:

Osredotočimo se na tisto, kar je pomembno in na pravilen način ugotovimo, kaj je povzročilo strmoglavljenje letala. Morate nam najprej omogočiti, da opravimo svoje delo. Pred tem se nočemo nagibati k nobenemu vzroku, ne terorizmu, ne tehničnim napakam.

Kot je še povedal egiptovski minister, nihče od potnikov ali posadke na letalu ni bil na seznamu katere koli teroristične organizacije, niti niso imeli kriminalne preteklosti.

 

Terorizem verjetnejši kot tehnična okvara

Grški obrambni minister Kamenos je sporočil, da so v morju odkrili dele človeškega telesa, prtljage in dva sedeža. V preiskavi o strmoglavljenju, ki jo sicer vodi Egipt, sodelujejo tudi tuji strokovnjaki, med njimi trije francoski preiskovalci in predstavnik družbe Airbus, za oddajo Dogodki in odmevi poroča Špela Novak.

Francoski zunanji minister Ayrault je danes izjavil, da za zdaj ni še prav nobenega podatka, na podlagi katerega bi lahko sklepali o vzroku strmoglavljenja.

 

 

Po mnenju uradnih predstavnikov Egipta je sicer več možnosti za to, da je vzrok teroristični napad, kot da bi šlo za mehansko okvaro. Za zdaj je znano le, da je letalo, tik preden so z njim izgubili stik, na višini 11.000 metrov nenadoma zavilo za 90 stopinj v levo in začelo hitro izgubljati višino. čez nekaj trenutkov je naredilo še obrat za cel krog v desn, med tem pa je izgubilo skoraj 7.000 metrov višine. Na višini približno 3.000 metrov pa je izgunilo z radarskih zaslonov.

Če bi šlo za terorizem, bi bilo v ospredju vprašanje varnostnih pomanjkljivosti na pariškem letališču Charles de Gaulle. Odvetnik nekaterih tamkajšnjih letaliških delavcev je za BBC povedal, da se je več članov tako imenovane Islamske države skušalo zaposliti na letališču in da je znano, da so med člani nekaterih sindikatov tudi podporniki radikalnih idej.

Slabi obeti za turistično sezono
Letalske nesreče in drugi dogodki povezani s terorizmom so že povzročili spremembe v turističnih tokovih. Kot ugotavljajo na turističnih agencijah, povpraševanja po turističnih aranžmajih v Egiptu menda ni, nekaj povpraševanja je po Tuniziji, krepi se tudi povpraševanje po Turčiji. Medtem naj bi bile že polne kapacitete ob Jadranskem morju, pravi hit pa so postale španske destinacije, poroča Simeona Rogelj.

Čartersko letalo, ki bi moralo sredi junija odleteti v Egipt, bo najverjetneje odpovedano. Odpovedujejo se tudi letala za grške otoke, ki so blizu turške obale, kot sta Hios in Lezbos. Povpraševanje za Tunizijo obstaja, a ljudje so previdni, zanima jih predvsem, kako je poskrbljeno za varnost. Kot pojasnjuje Miha Menegalija iz Oasis Toursa so standardi na letališčih na evropski ravni, pri organiziranju letov pa sledijo priporočilom ministrstva za zunanje zadeve. Za zdaj kaže, da bodo letalo, ki odleti junija, napolnili:

V kolikor bi smatrali, da bi to potovanje ogrožalo v minimalni varianti, bi let odpovedali.

V Tuniziji so sicer cene aranžmajev padle tudi za 40%. V agenciji Relax turizem opažajo, da so se turisti iz Egipta in Tunizije preusmerili na Rodos, Kreto in Jonske otoke. Dobro naj bi se prodajala tudi Turčija in severni Ciper, pravi Damjan Pev. Pravi hit pa je postala španska Costa brava:

Španci si manejo roke, ker imajo dober izplen v letošnji sezoni, zato dobivamo od hotelirjev ogromno stop bookinga.

Za 30% pa se je povečalo število prodanih aranžmajev na sosednjem Hrvaškem. Nekateri hoteli so že povsem polni, zato obstaja verjetnost, da marsikateri ljubitelj hrvaške morja letos ne bo mogel na počitnice.


Aktualna tema

4482 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Letalo

20.05.2016

Egiptovsko letalo s 66imi ljudmi na krovu, ki je včeraj v zgodnjih jutranjih urah leta iz Pariza v Kairo izginilo z radarjev, je strmoglavilo v Sredozemsko morje. Potem, ko so egiptovske oblasti ugotovile, da razbitini, ki ju je včeraj našla grška mornarica, nista del strmoglavljenega letala EgyptAir, je namreč danes egiptovska vojska sporočila, da je našla več delov letala.

Egiptovsko letalo s 66imi ljudmi na krovu, ki je včeraj v zgodnjih jutranjih urah leta iz Pariza v Kairo izginilo z radarjev, je strmoglavilo v Sredozemsko morje. Potem, ko so egiptovske oblasti ugotovile, da razbitini, ki ju je včeraj našla grška mornarica, nista del strmoglavljenega letala EgyptAir, je namreč danes egiptovska vojska sporočila, da je našla več delov letala, v prispevku poroča Rajka Pevanje.

Egiptovska mornarica zdaj na območju približno 290 kilometrov severno od Aleksandrije, kjer je med drugim našla več osebnih predmetov potnikov in razbitine letala, išče črno skrinjico, ki bi lahko razkrila vzroke za včerajšnji tragični dogodek. Kot je sporočila, so predmeti, ki so jih našli, nedvomno z pogrešanega letala. Egiptovskim ter grškim pomorskim in zračnim silam, ki na širšem območju, kjer so grški kontrolorji leta izgubili stik z letalom, iščejo razbitine letala, so se danes pridružili še trije francoski preiskovalci in tehnični strokovnjak iz Airbusa.

Egiptovske in francoske oblasti za zdaj puščajo vse možnosti za strmoglavljenje letala odprte, tako možnost človeške ali tehnične napake in terorizma. Odgovornost za strmoglavljanje letala sicer doslej ni prevzela nobena skupina. Strokovnjaki iz več ameriških agencij pa so sporočili, da ob pregledu satelitskih slik niso opazili znakov za morebitno eksplozijo na letalu. Egiptovski minister za civilno letalstvo Šerif Fathy je poudaril:

Osredotočimo se na tisto, kar je pomembno in na pravilen način ugotovimo, kaj je povzročilo strmoglavljenje letala. Morate nam najprej omogočiti, da opravimo svoje delo. Pred tem se nočemo nagibati k nobenemu vzroku, ne terorizmu, ne tehničnim napakam.

Kot je še povedal egiptovski minister, nihče od potnikov ali posadke na letalu ni bil na seznamu katere koli teroristične organizacije, niti niso imeli kriminalne preteklosti.

 

Terorizem verjetnejši kot tehnična okvara

Grški obrambni minister Kamenos je sporočil, da so v morju odkrili dele človeškega telesa, prtljage in dva sedeža. V preiskavi o strmoglavljenju, ki jo sicer vodi Egipt, sodelujejo tudi tuji strokovnjaki, med njimi trije francoski preiskovalci in predstavnik družbe Airbus, za oddajo Dogodki in odmevi poroča Špela Novak.

Francoski zunanji minister Ayrault je danes izjavil, da za zdaj ni še prav nobenega podatka, na podlagi katerega bi lahko sklepali o vzroku strmoglavljenja.

 

 

Po mnenju uradnih predstavnikov Egipta je sicer več možnosti za to, da je vzrok teroristični napad, kot da bi šlo za mehansko okvaro. Za zdaj je znano le, da je letalo, tik preden so z njim izgubili stik, na višini 11.000 metrov nenadoma zavilo za 90 stopinj v levo in začelo hitro izgubljati višino. čez nekaj trenutkov je naredilo še obrat za cel krog v desn, med tem pa je izgubilo skoraj 7.000 metrov višine. Na višini približno 3.000 metrov pa je izgunilo z radarskih zaslonov.

Če bi šlo za terorizem, bi bilo v ospredju vprašanje varnostnih pomanjkljivosti na pariškem letališču Charles de Gaulle. Odvetnik nekaterih tamkajšnjih letaliških delavcev je za BBC povedal, da se je več članov tako imenovane Islamske države skušalo zaposliti na letališču in da je znano, da so med člani nekaterih sindikatov tudi podporniki radikalnih idej.

Slabi obeti za turistično sezono
Letalske nesreče in drugi dogodki povezani s terorizmom so že povzročili spremembe v turističnih tokovih. Kot ugotavljajo na turističnih agencijah, povpraševanja po turističnih aranžmajih v Egiptu menda ni, nekaj povpraševanja je po Tuniziji, krepi se tudi povpraševanje po Turčiji. Medtem naj bi bile že polne kapacitete ob Jadranskem morju, pravi hit pa so postale španske destinacije, poroča Simeona Rogelj.

Čartersko letalo, ki bi moralo sredi junija odleteti v Egipt, bo najverjetneje odpovedano. Odpovedujejo se tudi letala za grške otoke, ki so blizu turške obale, kot sta Hios in Lezbos. Povpraševanje za Tunizijo obstaja, a ljudje so previdni, zanima jih predvsem, kako je poskrbljeno za varnost. Kot pojasnjuje Miha Menegalija iz Oasis Toursa so standardi na letališčih na evropski ravni, pri organiziranju letov pa sledijo priporočilom ministrstva za zunanje zadeve. Za zdaj kaže, da bodo letalo, ki odleti junija, napolnili:

V kolikor bi smatrali, da bi to potovanje ogrožalo v minimalni varianti, bi let odpovedali.

V Tuniziji so sicer cene aranžmajev padle tudi za 40%. V agenciji Relax turizem opažajo, da so se turisti iz Egipta in Tunizije preusmerili na Rodos, Kreto in Jonske otoke. Dobro naj bi se prodajala tudi Turčija in severni Ciper, pravi Damjan Pev. Pravi hit pa je postala španska Costa brava:

Španci si manejo roke, ker imajo dober izplen v letošnji sezoni, zato dobivamo od hotelirjev ogromno stop bookinga.

Za 30% pa se je povečalo število prodanih aranžmajev na sosednjem Hrvaškem. Nekateri hoteli so že povsem polni, zato obstaja verjetnost, da marsikateri ljubitelj hrvaške morja letos ne bo mogel na počitnice.


16.01.2020

"Sneg si predstavljam kot belo, mehko blazino"

V četrtkovo jutro na Prvem se nam je iz Idrije oglasila Nina Brus in skupaj smo se odpravili na sneg. Tretja januarska sobota namreč na smučišče Cerkno prinaša Dan na snegu, z namenom približati to športno zimsko radost slepim in slabovidnim ter njihovim sorodnikom in prijateljem. Vse bolj zelene zime pa pomenijo tudi vse več skrbi za mala smučišča. Na Javorniku denimo to sezonon še niso pognali naprav.


17.01.2020

V kraljestvu Buddyja Richa - napoved koncerta Big Banda RTV Slovenija

Napoved koncerta V kraljestvu Buddyja Richa Big Banda RTV Slovenija pod vodstvom Sigija Feigla. Več o koncertu povesta glasbena urednica Alja Kramar in član big banda, saksofonist Lenart Krečič.


17.01.2020

Kaj avstralski požari pomenijo za biodiverziteto?

Avstralija spada med dežele, katerih uradna politika se na podnebne spremembe in človekov prispevek k njim, ni kaj dosti ozirala. Kljub temu, da smo se že v preteklih letih celo na severni polobli kar navadili, da nas sredi bolj ali manj zelene zime dosežejo novice o avstralskih rekordno vročih poletjih in požarih ter o izginjanju velikega koralnega grebena. Toda letošnja sezona je nedvomno podrla vrsto rekordov in pretresla celo obsežnih požarov dobro vajene Avstralce. Podobe neskončnih ognjenih zubljev, črnega dima in ožganih koal, kengurujev in drugih živali so obkrožile svet. Vse več je zaskrbljenosti, kaj pomeni tako obsežna izguba habitatov za njihovo prihodnost. Foto: Pixabay


16.01.2020

“To niso tuja pljuča. To so moja pljuča in jaz zdaj diham z njimi!”

V teh dneh v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana zaznamujejo 20. obletnico pridružitve mednarodni neprofitni organizaciji Eurotransplant. Vsako leto Slovenija z organizacijo izmenja od 50 do 60 organov, kar predstavlja 60 odstotkov vseh presaditev. V Sloveniji so presaditve nadpovprečno uspešne, so pojasnili na današnji novinarski konferenci katere se je udeležil tudi Marko Rozman.


16.01.2020

Iskalna in reševalna akcija na območju Blegoša

Skupina tridesetih gorskih reševalcev in policistov gorske policijske enote je včeraj na območju Blegoša našla ponesrečenega planinca. Ponesrečeni je na zdravljenju v ljubljanskem kliničnem centru. Ko so ga po večurni iskalni akciji v torek zvečer in včeraj dopoldne našli nad vasjo Volaka, je bila ob njem tudi psička Šaka. Gorski reševalci pravijo, da ga je grela in v mrzli noči preprečila hujše posledice. Sprva iskalna, potem pa reševalna akcija, je bila zahtevna in fizično naporna, spreminjalo se je tudi vreme. Tako je v prve vtise po akciji v ogovoru z Aljano Jocif strnil gorski reševalec iz škofjeloške gorsko-reševalne službe Dušan Gartner.


15.01.2020

Komunalno blato

V Sloveniji letno nastane 80 tisoč ton odpadnega blata, 70 tisoč ton smo ga doslej izvozili na Madžarsko. Rezultat je ta, da je približno polovica upravljalcev čistilnih naprav ostala brez prevzemnika odpadnega blata in so prisiljeni v njegovo skladiščenje. Spet drugod blato odvažajo, vendar obstoječi ponudniki zahtevajo tudi do trikrat višje cene. Bistveno je, da se zagotovi nemoteno delovanje čistilnih naprav, saj se v nasprotnem primeru lahko zgodi tisto, česar se vsi bojimo, namreč da bi fekalije zašle v vodotoke.


14.01.2020

Krovni podnebno-energetski dokument (še) ne dosega pariških ciljev

Na ministrstvu za infrastrukturo so predstavili predvidoma zadnjo verzijo nacionalnega energetsko-podnebnega načrta, ki opredeljuje ključne politike za spopad s podnebnimi spremembami v prihodnjih desetletjih. Dokument v kratkem stopa v javno razpravo, najverjetneje marca bo sprejet na vladi. Ker bi ga morali Evropski komisiji posredovati že lani, nanj pa so vezana evropska sredstva, bomo najverjetneje še pred sprejemom samega dokumenta v Bruselj posredovali njegove okvirne cilje. Slovenija bo do leta 2050 skušala doseči ogljično nevtralnost, ali drugače, izpusti toplogrednih plinov tedaj ne bodo smeli biti večji od njihovega vsrkavanja. To naj bi dosegli preko delnih ciljev za prihodnje desetletje, denimo 36-odstotnega znižanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 glede na leto 2005, čez desetletje naj bi dosegli 27-odstoten delež obnovljivih virov energije. Cilji se bodo v prihodnjih letih sicer še dopolnjevali, kar bo nujno, če hočemo doseči zaveze pariškega podnebnega dogovora – za zdaj še nismo tam, niti nismo v okvirih evropskega zelenega dogovora, ki ga načrtuje Evropska komisija, pravi meteorolog Žiga Zaplotnik s Fakultete za matematiko in fiziko.


15.01.2020

Jože Damijan pogovor

Slovenija po dohodkovni enakosti sodi v sam svetovni vrh. Ginijev količnik, ki to meri, znaša 0,234 (23,4 točke; pri čemer 0 pomeni popolno enakost, 100 točk pa popolno neenakost oziroma vse premoženje v rokah ene osebe). Izkaže se, da je za zmanjšanje neenakosti v Sloveniji najboljša gospodarska rast, največ pa k dohodkovni enakosti prispevata pokojninski sistem in sistem socialnih pomoči, meni Jože Damijan.


13.01.2020

"Ko pride v neko institucijo po podporo in pomoč, mora biti slišan!"

Po zadnjih podatkih je v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živelo skoraj 270 tisoč ljudi. Revni pri nas s pomočjo, ki jo dobijo od države, ne morejo preživeti, zato jim morajo pogosto pomagati človekoljubne organizacije. Ljudje, ki se znajdejo v stiski, ne potrebujejo le materialne pomoči, ampak celostno podporo, ki pa je na centrih za socialno delo ne dobijo, saj se le-ti pogosto utapljajo v birokraciji. Več Lucija Dimnik Rikić


13.01.2020

Rusko staro novo leto brez ruske zime

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


13.01.2020

Osem mesecev od začetka uporabe Družinskega zakonika

Sodišča opozarjajo da se je podvojilo število predlogo za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, da ni dovolj brezplačnih terapevtskih programov za starše in da se zatika pri nameščanju otrok z vedenjskimi in čustvenimi težavami v ustrezne zavode.


10.01.2020

Požari v Avstraliji

Avstralsko gospodarstvo že čuti posledice požarov in konec tedna pričakujejo nov vročinski val. Premalo ljudi je in premalo letal, ocenjujeta tako laična kot strokovna javnost. Ljudje so razočarani nad odzivnostjo oziroma neodzivnostjo vlade, prepuščeni so večinoma sami sebi in prostovoljnim gasilcem. Ljudje se še ne zavedajo dobro, kaj vse to prinaša, pravi Špela Adamič, Slovenka, ki z družino živi v Sydneyu. Z njo se je pogovarjala Mateja Brežan.


10.01.2020

Kaj prinaša astronomsko leto 2020?

Nebo bo v letu 2020 postreglo z nekaj zanimivimi astronomskimi pojavi. V Sloveniji se ne bomo veselili Sončevega mrka, opazovali pa bomo lahko številne planete, med njimi Saturn, Jupiter in Venero. Letošnje leto je posebno tudi zaradi svoje dolžine, saj je prestopno in šteje 366 dni. Kaj vse nam prinaša astronomsko leto 2020 je Andreja Gomboc, profesorica astronomije in raziskovalka v Centru za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici, zaupala v pogovoru Marku Rozmanu.


09.01.2020

13. znanstveni festival Hokus pokus

V ljubljanskem Pionirskem domu te dni poteka 13. znanstveni festival Hokus pokus, ki bo osnovnošolkam in osnovnošolcem ter njihovim pedagogom na različnih delavnicah približal znanost in umetnost. Festival udeležence povezuje s strokovnjaki, univerzami, inštituti, društvi in interdisciplinarni umetniki, ki ob zabavnih poskusih skušajo spodbujati vedoželjnost in odkrivanje novih svetov. Na znanstvenem festivalu Hokus pokus je bil Aleš Ogrin.


09.01.2020

Orehek pri Postojni: od Pavla Knobla do jame v Lozi

Z našo notranjsko dopisnico Sabrino Mulec, o slovenskem pesniku, ki je ustvarjal že pred Vodnikom, in o zgodovinskih najdbah, ki jih skriva najmanjša krajevna skupnost v občini Postojna - Orehek.


09.01.2020

Ruska plinska moč

Medtem ko so se zaostrili odnosi med Iranom, Irakom in ZDA je ruski predsednik Vladimir Putin v minulih dneh obiskal Sirijo in Turčijo. O tem, kakšna je vloga, moč in kakšne so ambicije Moskve v trenutnem interesnem boju na Bližnjem vzhodu z dopisnico iz Moskve, Vlasto Jeseničnik, in nekdanjim dopisnikom iz Rusije, Miho Lamprehtom.


08.01.2020

Skrb za dvoživke v Kozjanskem parku

V Kozjanskem parku v Podsredi bodo naslednjih sedem let kot partner v programu LIFE – Varstvo dvoživk in obnova njihovih habitatov v Jovsih kupili 15 ha zemljišč in uredili mrestišča za nižinskega urha, na Bohorju urejali mlake za hribskega urha, v Trebčah, kjer 20 let prenašajo žabice čez cesto, pa naj bi Direkcija za ceste kot partner projekta postavila trajne ograje in uredila podhode pod cesto. Ob tamkajšnjem ribniku bodo vzpostavili interpretacijski center ter s tujimi partnerji gojili urhe. V projektu sodeluje 9 partnerjev iz treh držav.


07.01.2020

Zelena smučišča

Po več zaporednih zelenih zimah zmajujejo z glavo v Bohinju, pa tudi upravljavci smučišča Cerkno, kjer imajo enega najbolj sodobnih sistemov za umento zasneževanje, ki pa ima tudi svoje slabosti. Edino smučišče pri nas, ki ima to zimo naravnega snega v izobilju, je Kanin. 


07.01.2020

Znanstveniki nimajo večjih pripomb na predlog znanstvenoraziskovalnega zakona

Znanstveniki in raziskovalci nimajo večjih pripomb na predlog zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, čeprav ostaja še nekaj odprtih vprašanj. Potrditev predloga daje ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport osnovo za pripravo dokončne verzije zakona, ki bo na novo urejala vlogo in financiranje raziskovalne dejavnosti v državi, predvsem pa povečala sredstva, ki jih naša država namenja znanosti: za 0,1-odstotka bruto domačega proizvoda vsako leto, dokler ne pridemo na en odstotek.


06.01.2020

Dobro je, da sta Plenković in Milanović na najpomembnejših položajih

Pogovor s posbenim poročevalcem iz Zagreba, Dragom Balažičem, po volitvah na Hrvaškem.


Stran 129 od 225
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov