Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Letalo

20.05.2016

Egiptovsko letalo s 66imi ljudmi na krovu, ki je včeraj v zgodnjih jutranjih urah leta iz Pariza v Kairo izginilo z radarjev, je strmoglavilo v Sredozemsko morje. Potem, ko so egiptovske oblasti ugotovile, da razbitini, ki ju je včeraj našla grška mornarica, nista del strmoglavljenega letala EgyptAir, je namreč danes egiptovska vojska sporočila, da je našla več delov letala.

Egiptovsko letalo s 66imi ljudmi na krovu, ki je včeraj v zgodnjih jutranjih urah leta iz Pariza v Kairo izginilo z radarjev, je strmoglavilo v Sredozemsko morje. Potem, ko so egiptovske oblasti ugotovile, da razbitini, ki ju je včeraj našla grška mornarica, nista del strmoglavljenega letala EgyptAir, je namreč danes egiptovska vojska sporočila, da je našla več delov letala, v prispevku poroča Rajka Pevanje.

Egiptovska mornarica zdaj na območju približno 290 kilometrov severno od Aleksandrije, kjer je med drugim našla več osebnih predmetov potnikov in razbitine letala, išče črno skrinjico, ki bi lahko razkrila vzroke za včerajšnji tragični dogodek. Kot je sporočila, so predmeti, ki so jih našli, nedvomno z pogrešanega letala. Egiptovskim ter grškim pomorskim in zračnim silam, ki na širšem območju, kjer so grški kontrolorji leta izgubili stik z letalom, iščejo razbitine letala, so se danes pridružili še trije francoski preiskovalci in tehnični strokovnjak iz Airbusa.

Egiptovske in francoske oblasti za zdaj puščajo vse možnosti za strmoglavljenje letala odprte, tako možnost človeške ali tehnične napake in terorizma. Odgovornost za strmoglavljanje letala sicer doslej ni prevzela nobena skupina. Strokovnjaki iz več ameriških agencij pa so sporočili, da ob pregledu satelitskih slik niso opazili znakov za morebitno eksplozijo na letalu. Egiptovski minister za civilno letalstvo Šerif Fathy je poudaril:

Osredotočimo se na tisto, kar je pomembno in na pravilen način ugotovimo, kaj je povzročilo strmoglavljenje letala. Morate nam najprej omogočiti, da opravimo svoje delo. Pred tem se nočemo nagibati k nobenemu vzroku, ne terorizmu, ne tehničnim napakam.

Kot je še povedal egiptovski minister, nihče od potnikov ali posadke na letalu ni bil na seznamu katere koli teroristične organizacije, niti niso imeli kriminalne preteklosti.

 

Terorizem verjetnejši kot tehnična okvara

Grški obrambni minister Kamenos je sporočil, da so v morju odkrili dele človeškega telesa, prtljage in dva sedeža. V preiskavi o strmoglavljenju, ki jo sicer vodi Egipt, sodelujejo tudi tuji strokovnjaki, med njimi trije francoski preiskovalci in predstavnik družbe Airbus, za oddajo Dogodki in odmevi poroča Špela Novak.

Francoski zunanji minister Ayrault je danes izjavil, da za zdaj ni še prav nobenega podatka, na podlagi katerega bi lahko sklepali o vzroku strmoglavljenja.

 

 

Po mnenju uradnih predstavnikov Egipta je sicer več možnosti za to, da je vzrok teroristični napad, kot da bi šlo za mehansko okvaro. Za zdaj je znano le, da je letalo, tik preden so z njim izgubili stik, na višini 11.000 metrov nenadoma zavilo za 90 stopinj v levo in začelo hitro izgubljati višino. čez nekaj trenutkov je naredilo še obrat za cel krog v desn, med tem pa je izgubilo skoraj 7.000 metrov višine. Na višini približno 3.000 metrov pa je izgunilo z radarskih zaslonov.

Če bi šlo za terorizem, bi bilo v ospredju vprašanje varnostnih pomanjkljivosti na pariškem letališču Charles de Gaulle. Odvetnik nekaterih tamkajšnjih letaliških delavcev je za BBC povedal, da se je več članov tako imenovane Islamske države skušalo zaposliti na letališču in da je znano, da so med člani nekaterih sindikatov tudi podporniki radikalnih idej.

Slabi obeti za turistično sezono
Letalske nesreče in drugi dogodki povezani s terorizmom so že povzročili spremembe v turističnih tokovih. Kot ugotavljajo na turističnih agencijah, povpraševanja po turističnih aranžmajih v Egiptu menda ni, nekaj povpraševanja je po Tuniziji, krepi se tudi povpraševanje po Turčiji. Medtem naj bi bile že polne kapacitete ob Jadranskem morju, pravi hit pa so postale španske destinacije, poroča Simeona Rogelj.

Čartersko letalo, ki bi moralo sredi junija odleteti v Egipt, bo najverjetneje odpovedano. Odpovedujejo se tudi letala za grške otoke, ki so blizu turške obale, kot sta Hios in Lezbos. Povpraševanje za Tunizijo obstaja, a ljudje so previdni, zanima jih predvsem, kako je poskrbljeno za varnost. Kot pojasnjuje Miha Menegalija iz Oasis Toursa so standardi na letališčih na evropski ravni, pri organiziranju letov pa sledijo priporočilom ministrstva za zunanje zadeve. Za zdaj kaže, da bodo letalo, ki odleti junija, napolnili:

V kolikor bi smatrali, da bi to potovanje ogrožalo v minimalni varianti, bi let odpovedali.

V Tuniziji so sicer cene aranžmajev padle tudi za 40%. V agenciji Relax turizem opažajo, da so se turisti iz Egipta in Tunizije preusmerili na Rodos, Kreto in Jonske otoke. Dobro naj bi se prodajala tudi Turčija in severni Ciper, pravi Damjan Pev. Pravi hit pa je postala španska Costa brava:

Španci si manejo roke, ker imajo dober izplen v letošnji sezoni, zato dobivamo od hotelirjev ogromno stop bookinga.

Za 30% pa se je povečalo število prodanih aranžmajev na sosednjem Hrvaškem. Nekateri hoteli so že povsem polni, zato obstaja verjetnost, da marsikateri ljubitelj hrvaške morja letos ne bo mogel na počitnice.


Aktualna tema

4380 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Letalo

20.05.2016

Egiptovsko letalo s 66imi ljudmi na krovu, ki je včeraj v zgodnjih jutranjih urah leta iz Pariza v Kairo izginilo z radarjev, je strmoglavilo v Sredozemsko morje. Potem, ko so egiptovske oblasti ugotovile, da razbitini, ki ju je včeraj našla grška mornarica, nista del strmoglavljenega letala EgyptAir, je namreč danes egiptovska vojska sporočila, da je našla več delov letala.

Egiptovsko letalo s 66imi ljudmi na krovu, ki je včeraj v zgodnjih jutranjih urah leta iz Pariza v Kairo izginilo z radarjev, je strmoglavilo v Sredozemsko morje. Potem, ko so egiptovske oblasti ugotovile, da razbitini, ki ju je včeraj našla grška mornarica, nista del strmoglavljenega letala EgyptAir, je namreč danes egiptovska vojska sporočila, da je našla več delov letala, v prispevku poroča Rajka Pevanje.

Egiptovska mornarica zdaj na območju približno 290 kilometrov severno od Aleksandrije, kjer je med drugim našla več osebnih predmetov potnikov in razbitine letala, išče črno skrinjico, ki bi lahko razkrila vzroke za včerajšnji tragični dogodek. Kot je sporočila, so predmeti, ki so jih našli, nedvomno z pogrešanega letala. Egiptovskim ter grškim pomorskim in zračnim silam, ki na širšem območju, kjer so grški kontrolorji leta izgubili stik z letalom, iščejo razbitine letala, so se danes pridružili še trije francoski preiskovalci in tehnični strokovnjak iz Airbusa.

Egiptovske in francoske oblasti za zdaj puščajo vse možnosti za strmoglavljenje letala odprte, tako možnost človeške ali tehnične napake in terorizma. Odgovornost za strmoglavljanje letala sicer doslej ni prevzela nobena skupina. Strokovnjaki iz več ameriških agencij pa so sporočili, da ob pregledu satelitskih slik niso opazili znakov za morebitno eksplozijo na letalu. Egiptovski minister za civilno letalstvo Šerif Fathy je poudaril:

Osredotočimo se na tisto, kar je pomembno in na pravilen način ugotovimo, kaj je povzročilo strmoglavljenje letala. Morate nam najprej omogočiti, da opravimo svoje delo. Pred tem se nočemo nagibati k nobenemu vzroku, ne terorizmu, ne tehničnim napakam.

Kot je še povedal egiptovski minister, nihče od potnikov ali posadke na letalu ni bil na seznamu katere koli teroristične organizacije, niti niso imeli kriminalne preteklosti.

 

Terorizem verjetnejši kot tehnična okvara

Grški obrambni minister Kamenos je sporočil, da so v morju odkrili dele človeškega telesa, prtljage in dva sedeža. V preiskavi o strmoglavljenju, ki jo sicer vodi Egipt, sodelujejo tudi tuji strokovnjaki, med njimi trije francoski preiskovalci in predstavnik družbe Airbus, za oddajo Dogodki in odmevi poroča Špela Novak.

Francoski zunanji minister Ayrault je danes izjavil, da za zdaj ni še prav nobenega podatka, na podlagi katerega bi lahko sklepali o vzroku strmoglavljenja.

 

 

Po mnenju uradnih predstavnikov Egipta je sicer več možnosti za to, da je vzrok teroristični napad, kot da bi šlo za mehansko okvaro. Za zdaj je znano le, da je letalo, tik preden so z njim izgubili stik, na višini 11.000 metrov nenadoma zavilo za 90 stopinj v levo in začelo hitro izgubljati višino. čez nekaj trenutkov je naredilo še obrat za cel krog v desn, med tem pa je izgubilo skoraj 7.000 metrov višine. Na višini približno 3.000 metrov pa je izgunilo z radarskih zaslonov.

Če bi šlo za terorizem, bi bilo v ospredju vprašanje varnostnih pomanjkljivosti na pariškem letališču Charles de Gaulle. Odvetnik nekaterih tamkajšnjih letaliških delavcev je za BBC povedal, da se je več članov tako imenovane Islamske države skušalo zaposliti na letališču in da je znano, da so med člani nekaterih sindikatov tudi podporniki radikalnih idej.

Slabi obeti za turistično sezono
Letalske nesreče in drugi dogodki povezani s terorizmom so že povzročili spremembe v turističnih tokovih. Kot ugotavljajo na turističnih agencijah, povpraševanja po turističnih aranžmajih v Egiptu menda ni, nekaj povpraševanja je po Tuniziji, krepi se tudi povpraševanje po Turčiji. Medtem naj bi bile že polne kapacitete ob Jadranskem morju, pravi hit pa so postale španske destinacije, poroča Simeona Rogelj.

Čartersko letalo, ki bi moralo sredi junija odleteti v Egipt, bo najverjetneje odpovedano. Odpovedujejo se tudi letala za grške otoke, ki so blizu turške obale, kot sta Hios in Lezbos. Povpraševanje za Tunizijo obstaja, a ljudje so previdni, zanima jih predvsem, kako je poskrbljeno za varnost. Kot pojasnjuje Miha Menegalija iz Oasis Toursa so standardi na letališčih na evropski ravni, pri organiziranju letov pa sledijo priporočilom ministrstva za zunanje zadeve. Za zdaj kaže, da bodo letalo, ki odleti junija, napolnili:

V kolikor bi smatrali, da bi to potovanje ogrožalo v minimalni varianti, bi let odpovedali.

V Tuniziji so sicer cene aranžmajev padle tudi za 40%. V agenciji Relax turizem opažajo, da so se turisti iz Egipta in Tunizije preusmerili na Rodos, Kreto in Jonske otoke. Dobro naj bi se prodajala tudi Turčija in severni Ciper, pravi Damjan Pev. Pravi hit pa je postala španska Costa brava:

Španci si manejo roke, ker imajo dober izplen v letošnji sezoni, zato dobivamo od hotelirjev ogromno stop bookinga.

Za 30% pa se je povečalo število prodanih aranžmajev na sosednjem Hrvaškem. Nekateri hoteli so že povsem polni, zato obstaja verjetnost, da marsikateri ljubitelj hrvaške morja letos ne bo mogel na počitnice.


12.03.2021

Prenova predora Golovec

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


14.03.2021

Zapira se vzhodna cev predora Golovec

Vsi, ki se redno vozite skozi predor Golovec, boste v naslednjih dveh mesecih, zlasti ob prometnih konicah, zelo verjetno naleteli na zgostitve prometa in zastoje. Že lani poleti je bila uspešno zaključena sanacija in nadgradnja zahodne cevi predora Golovec, zdaj pa sledi še sanacija vzhodne. Zapore so že postavljene, dela se pričenjajo v ponedeljek. O tem, kako bo speljan promet in kaj ob zapori svetujejo pri Direkciji za avtoceste Republike Slovenije, se je Peter Močnik pogovarjal z Ulrichom Zorinom, vodjo službe za upravljanje prometa in prometne varnosti pri DARS-u:


13.03.2021

Jure Košir: "Vitranško progo poznam kot lastno dnevno sobo"

O 60-letnici Pokala Vitranc smo spomine na to prizorišče, kjer je 6.1.1999 v smučarski anale vpisal zmago pred domačim občinstvom, na Prvem pogovarjali z Juretom Koširjem. Kot je povedal Mojci Delač, je praktično tudi sam del te zgodovine že 40 let.


13.03.2021

Komentar: eno leto Janševe vlade

Ko je Janez Janša pred letom dni prevzel vodenje 14. slovenske vlade, je napovedal povezovalno politiko, temelječo na dialogu. Jasno je bilo, da nova vlada prevzema vajeti v zahtevnem obdobju, saj smo skoraj sočasno razglasili epidemijo novega koronavirusa, o katerem je stroka vedela zelo malo ali skoraj nič. Tedaj smo na tem mestu povedali, da ima premier Janša priložnost izpolniti obljubo o povezovalni politiki, a da bodo štela dejanja. Komentar Aleš Kocjan:


11.03.2021

Oblačila zavržemo zato, ker so nekakovostna

Ocenjujejo, da smo v Sloveniji leta 2019 zavrgli 25.079 ton oblačil oz. 12,3 kg na prebivalca. Evropsko povprečje je nižje in znaša 11 kg na prebivalca, a čeprav upošteva tudi druge tekstilne odpadke, ne upošteva tistih, ki niso bili zbrani ločeno. Oblačila sicer predstavljajo glavnino tekstilnih odpadkov. Več o tem je povedala Katja Sreš, Ekologi brez meja.


11.03.2021

Obnova prve lokomotive iz Postojnske jame

Prvo lokomotivo iz Postojnske jame so iz muzejskega depoja Notranjskega muzeja v Postojni naložili na tovornjak in odpeljali v Ljubljano, kjer jo bo ekipa Društva ljubiteljev železnic Železna cesta, pod strokovnim vodstvom in nazorom industrijskega arheologa in nekdanjega konservatorskega svetnika dr. Tadeja Brateta, obnovila.


10.03.2021

Pravna mreža za varstvo demokracije

Pravna mreža za varstvo demokracije, ki je bila ustanovljena z namenom: s pravnim znanjem varovati demokratični , odprto, svobodno in solidarno družbo ima že od ustanovitve polne roke dela Pomaga posameznikom, ki so dobili plačilne naloge policije na podlagi odloka, ki ni bil objavljen v Uradnem listu, pomaga pisati pritožbe žrtvam policijskega nasilja, svetuje srednješolcem, ki so dobili plačilne naloge zaradi protesta ob zaprtih šolah in svetuje staršem osnovnošolcev glede obveznosti celodnevnega nošenja mask.


09.03.2021

Kdaj so državne pomoči dobro naložene

Dolgo časa je tudi pri nas veljal razkol med vejami ekonomske misli glede vprašanja, ali so državne pomoči gospodarstvu koristne ali stran vržen denar. Analiza ekonomista Anžeta Burgerja s Fakultete za družbene vede kaže, da so subvencije lahko prvo ali drugo, nedvomno pa imajo pozitiven učinek v recesiji. Z drugimi besedami, subvencije v kriznem času niso vprašanje ideologije, ampak del prepotrebne ekonomske politike, ki lahko pozitivno vpliva na zaposlene in podjetja. Smo v krizi vsi keynesijanci?


09.03.2021

Predor Karavanke

Gradnja druge cevi avtocestnega predora Karavanke, projekt je vreden 98,5 milijona evrov , po zapletih pri izbiri izvajalca del in spomladanskih težavah s prihodom delavcev  turškega gradbinca,  zdaj poteka v skladu s terminskim planom. Izkop predorske cevi, ki je na slovenski strani dolga 3,5 kilometra, je v Sloveniji stekel avgusta,  trenutno pa je izkopanih dobrih 550 metrov cevi, na dan pa se predor podaljša za približno 6 do 9 metrov. 


09.03.2021

Sovpadanje epidemije in kriptomanije

Že skoraj leto dni v naši državi kot tudi drugod po svetu živimo v izrednih razmerah, ki so spremenile naš vsakdan. Delo od doma kakor tudi šolanje na daljavo je marsikoga privedlo do odločitve, da kupi ali posodobi svojo računalniško opremo. Prodajalcem računalniške opreme se je posledično v času drugega epidemičnega vala zelo povečala spletna prodaja izdelkov, ki jih ljudje potrebujejo za delo od doma. Na prvem mestu so prenosni računalniki. Hkrati pa zaradi pridelovanja kriptovalute na tržišču primanjkuje grafičnih kartic po ugodni ceni. Več Marko Rozman.


08.03.2021

Dijakinji

Četrtim letnikom se je danes po več mesecih šolanja na daljavo v šolskih klopeh pridružila polovica dijakov prvih treh letnikov. Pouk je stekel po modelu C, po katerem polovice oddelkov ta teden tako nadaljujejo izobraževanje od doma, druga polovica pa je prišla v šolo. Naslednji teden se bosta skupini zamenjali. Tadeja Bizilj se je pogovarjala z dijakinjama 1. letnika Gimnazije Škofja Loka, Vito Renko in Elo Debeljak.


05.03.2021

"Prevlada koronaodzivov in politizacija" - letno poročilo varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija

Na naslov varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinke Todorovski je lani prispelo 2505 pritožb, mnenj, predlogov, vprašanj in tudi pohval občinstva. Število odzivov je bilo tako največje v dvanajstih letih delovanja instituta varuha pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija. Leto so sicer zaznamovali predvsem odzivi na vsebine, povezane s koronaepidemijo in zamenjavo vlade. Podrobnosti v pogovoru z varuhinjo, celotno poročilo za leto 2020 pa je dostopno na spletnih straneh RTV Slovenija.


05.03.2021

Konec premoga: Bomo pri izstopu iz premoga ambiciozni ali počasni?

Vse več evropskih držav v predčasno zapiranje premogovnih elektrarn. Te dni v Šaleški dolini nestrpno pričakujejo vladno odločitev o tem, katera letnica bo izbrana za ugasnitev šoštanjske Termoelektrarne in zaprtje Premogovnika Velenje. Nacionalna strategija za izstop iz premoga predvideva tri mogoče letnice, in sicer 2033, 2038 in 2042. Vlada naj bi se odločala že v teh dneh, torej neodvisno od še ne opravljene javne obravnave strategije, in to ob burni razpravi s precej nesoglasji.


04.03.2021

V državah, kjer oblast zlorabi svojo moč, je biometrija orodje nadzora

Biometrijo so države uporabljale že pred epidemijo, ki pa je pospešila njihovo rabo. Po mnenju strokovnjaka za zasebnost in urednika pri comparitech.com Paula Bischoffa ima biometrija lahko velik vpliv na svobodo gibanja in svobodo združevanja, saj lahko odvrne protestnike od tega, da bi se na protestih sploh prikazali, zato je to resen razlog za zaskrbljenost. Ob tem je izrazil upanje, da se bo večina teh praks prenehala, ko bo pandemije konec, skrbi pa ga, da bo veliko teh praks obstalo, veliko podatkov, ki so se zbrali v tem času, pa bo uporabljenih za druge namene. S strokovnjakom se je pogovarjala Urška Henigman.


04.03.2021

Lahko preprečimo obsežno zbiranje biometričnih podatkov?

Epidemija je močno spremenila rabo novih tehnologij in tako razkrila prednosti, pomanjkljivosti in nevarnosti digitalizacije vsakdanjih življenj. Da bi ustavile širjenje novega koronavirusa, so države po svetu omejile srečevanje ljudi. Tehnologija je po eni strani olajšala umik v zasebni prostor, hkrati pa je tudi omogočila nadzor spoštovanja novih pravil obnašanja v javnem prostoru. Številne države so za to uporabile tehnologije prepoznavanja biometričnih osebnih podatkov, tudi Slovenija. Prav danes mineva leto dni, odkar pri nas vsakdnevno štejemo primere novih okužb s Sars-Cov-2, kmalu bo minilo leto dni od prve ustavitve javnega življenja. V tem času so tudi pri nas uvedli ali okrepili zbiranje in obdelavo biometričnih osebnih podatkov, da bi tako preprečili širjenje novega koronavirusa med ljudmi. Hkrati pa so ta orodja uporabili tudi za nadzor spoštovanja novih pravil obnašanja v javnem prostoru, ki posega v pravice in svoboščine. O biomtriji pred, med in po koroni v prispevku Urške Henigman.


04.03.2021

O seznamih bralnih gradiv za osnovnošolce

Potem ko se je v javnosti širila razprava o seznamu priporočenega domačega branja za osnovnošolce v posodobljenem učnem načrtu za slovenščino – razlog zanjo je bil Dnevnik Ane Frank – se je kot podpora branju tega znamenitega besedila globoke etične sporočilnosti in literarnega dokumenta obdobja temne plati zgodovine, rodila civilna pobuda o branju odlomkov, ki so v t. i. Živi knjigi zbrani v verigo posnetkov na kanalu You tube. Dnevnik Ane Frank je bil namreč tako kot številne druge knjige z univerzalno pomembnimi, bistvenimi vsebinami že pred časom umaknjen. Vendar ne zato, ker bi ga s seznama črtali, pač pa zato, ker učni načrt ne predvideva več nekdanjega seznama priporočenih knjižnih naslovov. Zato je tudi veliko nejasnosti, povezanih s priporočenimi izbirnimi knjižnimi vsebinami, domačim in obveznim branjem.


03.03.2021

Delo od doma je še vedno izziv

Po skoraj letu dni, ko smo zaradi epidemije ostali doma in so mnogi tudi svojo službo prenesli v domače okolje, pri delu od doma še vedno ostajajo določeni izzivi. Če so se nekatere rešitve takrat zdele skoraj nerešljive, pa smo se v tem letu naučili mnogo novega in predvsem prilagodili, razlaga izr. prof. dr. Eva Boštjančič z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Več Lucija Fatur.


03.03.2021

Topla zima: Rekordne temperature tudi ob začetku meteorološke pomladi

Koledarska zima še traja, a s februarjem se je končala meteorološka. Občutek, da z izjemo nekaj krajših obdobij ni postregla z ravno nizkimi temperaturami, nas ne vara, pritrjuje klimatologinja Mojca Dolinar z Agencije za okolje. Kako topla je bila torej minula zima?


02.03.2021

Teden raka

Tokratni teden boja proti raku poteka pod geslom Obvladovanje raka s cepljenjem. Okužbam lahko pripišemo približno 15 odstotkov vseh rakov v svetu, zato stroka poleg upoštevanja ostalih preventivnih priporočil poziva tudi k cepljenju otrok proti HPV in hepatitisu B, ki se je v času epidemije znižalo. Izpostavlja pa tudi pomen cepljenja proti covidu-19 za onkološke bolnike.


02.03.2021

Etna spet bruha

Pred nekaj dnevi smo lahko prek spleta občudovali lavine fontane. Etna, najdejavnejši evropski ognjenik, je bruhala lavo celo 1500 metrov visoko v zrak. Na prvem smo se o delovanju vulkanov in Etni, ki jo dobro pozna, pogovarjali z geologom dr. Bojanom Ambrožičem.


Stran 87 od 219
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov