Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Kongresnem trgu in v parku Zvezda v Ljubljani je organiziran Mednarodni festival »Igraj se z mano«, ki so ga v Centru Janeza Levca in Društvu za kulturo inkluzije pripravili že desetič zapored. Na njem letos sodeluje kar 312 ustanov: vrtci, šole, zavodi, različna društva in organizacije; samo v štirih dneh – festival bo trajal do petka – bo na njem nastopilo ali pripravljalo delavnice več kot dva tisoč osemsto odraslih, mladostnikov in otrok. Prispevek Petre Medved.
Na Kongresnem trgu in v parku Zvezda v Ljubljani je organiziran Mednarodni festival »Igraj se z mano«, ki so ga v Centru Janeza Levca in Društvu za kulturo inkluzije pripravili že desetič zapored. Na njem letos sodeluje kar 312 ustanov: vrtci, šole, zavodi, različna društva in organizacije; samo v štirih dneh – festival bo trajal do petka – bo na njem nastopilo ali pripravljalo delavnice več kot dva tisoč osemsto odraslih, mladostnikov in otrok.
Dopoldanski program Mednarodnega festivala Igraj se z mano je sestavljen iz številnih glasbenih, pevskih in plesnih nastopov ter predstav, obiskovalci pa lahko sproščajo svojo domišljijo v različnih ustvarjalnih delavnicah. Posebnost večernega programa je sodelovanje vrhunskih glasbenikov in ljudi s posebnimi potrebami. Vse štiri večere bo z glasbenim programom dopolnila akademija Berklee College of Music – Valencia Campus, nastopili pa bodo tudi znani slovenski glasbeniki, na primer Zlatko in Perpetuum Jazzile.
Vodilo festivala Igraj se z mano je povezovanje ob igri – otrok, mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami ter preostalih, ki z medsebojnim druženjem in skupnim ustvarjanjem uresničujejo vključevanje vseh ljudi v družbo, ne glede na njihovo drugačnost. Julija Kotnik z Mednarodnega festivala Igraj se z mano razlaga:
Vloga Mednarodnega festivala Igraj se z mano je izjemnega pomena, saj omogoča neposredno izkušnjo, da lahko doživijo dvosmerno komunikacijo, dvosmerno interakcijo z osebami s posebnimi potrebami. Da si na podlagi tega lahko morebitna svoja stališča, ki so naravnana v smeri strahu, odklonilnosti preoblikujejo. Pri ljudeh je manko ravno v tem delu, da sami ne vedo, kako odreagirati: ali pogledati vstran ali pogledati v osebo; v teh primerih se raje umaknejo. Festival pa ravno to nudi – fokus ni na hendikepu, fokus ni na posebnih potrebah, ampak je izhodišče igra, sodelovanje, povezovanje, torej neke dejavnosti, ki pri ljudeh ali so s posebnimi potrebami ali pa ne, v ospredje postavljajo njihove zmožnosti, sposobnosti in kar je osnova festivala – igro.
Mednarodni festival Igraj se z mano ima pomembno družbeno vlogo, razlaga ravnatelj Centra Janeza Levca v Ljubljani doktor Matej Rovšek:
Festival podpira več dejavnosti, ki simbolizira odprto, inkluzivno družbo, karšno si v Sloveniji želimo. Predvsem se mi zdi pomembno, da razstaplja ločnico med hendikepom in normalnostjo. Namreč, na festivalu je čisto vseeno – ko pogledaš vse udeležence: otroke, pedagoge, spremljevalce, turiste, starše – kdo je kdo. Nihče se ne sprašuje, kdo je hendikepiran in kdo ni, nihče ljudi ne rangira v neke lestvice, vsi so enaki v tem festivalskem smislu, enako obravnavani, tako kot si želimo, da bi bili obravnavani v drugih družbenih strukturah. Tisto, kar se mi zdi še pomembno je, da festival podpira ideje o enakosti, ne idejo o različnosti. Mislim, da smo ljudje najprej enaki in da je enakost šele pogoj zato, da lahko govorimo o različnosti. In zadnje, kar se mi zdi pomembno je to, da je festival v zadnjih letih resnično ustvarjalnica idej in modelov o trajnih socialnih vključevanjih. Tisto, kar je pravzaprav cilj za našo populacijo. Niso torej cilj neke občasne oblike inkluzivne oblike, ampak to, da so trajno socialno vključeni. To pa pomeni, da pridejo do trajne zaposlitve. In Center Janeza Levca v zadnjih letih tudi na tem področju veliko deluje z ustanovitvijo zaposlitvenega centra Janez dela.
Mednarodni festival, ki se je začel v Mariboru, bo v četrtek, 26.5.2016 v Semiču, v petek, 27.5.2016 na Muti, v torek 31.5.2016 pa tudi v Vipavi. Po zamisli Centra Janeza Levca in Društva za kulturo inkluzije so ga pripravili tudi v Črni Gori in na Hrvaškem, izvedli pa ga bodo še na Poljskem in Norveškem.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na Kongresnem trgu in v parku Zvezda v Ljubljani je organiziran Mednarodni festival »Igraj se z mano«, ki so ga v Centru Janeza Levca in Društvu za kulturo inkluzije pripravili že desetič zapored. Na njem letos sodeluje kar 312 ustanov: vrtci, šole, zavodi, različna društva in organizacije; samo v štirih dneh – festival bo trajal do petka – bo na njem nastopilo ali pripravljalo delavnice več kot dva tisoč osemsto odraslih, mladostnikov in otrok. Prispevek Petre Medved.
Na Kongresnem trgu in v parku Zvezda v Ljubljani je organiziran Mednarodni festival »Igraj se z mano«, ki so ga v Centru Janeza Levca in Društvu za kulturo inkluzije pripravili že desetič zapored. Na njem letos sodeluje kar 312 ustanov: vrtci, šole, zavodi, različna društva in organizacije; samo v štirih dneh – festival bo trajal do petka – bo na njem nastopilo ali pripravljalo delavnice več kot dva tisoč osemsto odraslih, mladostnikov in otrok.
Dopoldanski program Mednarodnega festivala Igraj se z mano je sestavljen iz številnih glasbenih, pevskih in plesnih nastopov ter predstav, obiskovalci pa lahko sproščajo svojo domišljijo v različnih ustvarjalnih delavnicah. Posebnost večernega programa je sodelovanje vrhunskih glasbenikov in ljudi s posebnimi potrebami. Vse štiri večere bo z glasbenim programom dopolnila akademija Berklee College of Music – Valencia Campus, nastopili pa bodo tudi znani slovenski glasbeniki, na primer Zlatko in Perpetuum Jazzile.
Vodilo festivala Igraj se z mano je povezovanje ob igri – otrok, mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami ter preostalih, ki z medsebojnim druženjem in skupnim ustvarjanjem uresničujejo vključevanje vseh ljudi v družbo, ne glede na njihovo drugačnost. Julija Kotnik z Mednarodnega festivala Igraj se z mano razlaga:
Vloga Mednarodnega festivala Igraj se z mano je izjemnega pomena, saj omogoča neposredno izkušnjo, da lahko doživijo dvosmerno komunikacijo, dvosmerno interakcijo z osebami s posebnimi potrebami. Da si na podlagi tega lahko morebitna svoja stališča, ki so naravnana v smeri strahu, odklonilnosti preoblikujejo. Pri ljudeh je manko ravno v tem delu, da sami ne vedo, kako odreagirati: ali pogledati vstran ali pogledati v osebo; v teh primerih se raje umaknejo. Festival pa ravno to nudi – fokus ni na hendikepu, fokus ni na posebnih potrebah, ampak je izhodišče igra, sodelovanje, povezovanje, torej neke dejavnosti, ki pri ljudeh ali so s posebnimi potrebami ali pa ne, v ospredje postavljajo njihove zmožnosti, sposobnosti in kar je osnova festivala – igro.
Mednarodni festival Igraj se z mano ima pomembno družbeno vlogo, razlaga ravnatelj Centra Janeza Levca v Ljubljani doktor Matej Rovšek:
Festival podpira več dejavnosti, ki simbolizira odprto, inkluzivno družbo, karšno si v Sloveniji želimo. Predvsem se mi zdi pomembno, da razstaplja ločnico med hendikepom in normalnostjo. Namreč, na festivalu je čisto vseeno – ko pogledaš vse udeležence: otroke, pedagoge, spremljevalce, turiste, starše – kdo je kdo. Nihče se ne sprašuje, kdo je hendikepiran in kdo ni, nihče ljudi ne rangira v neke lestvice, vsi so enaki v tem festivalskem smislu, enako obravnavani, tako kot si želimo, da bi bili obravnavani v drugih družbenih strukturah. Tisto, kar se mi zdi še pomembno je, da festival podpira ideje o enakosti, ne idejo o različnosti. Mislim, da smo ljudje najprej enaki in da je enakost šele pogoj zato, da lahko govorimo o različnosti. In zadnje, kar se mi zdi pomembno je to, da je festival v zadnjih letih resnično ustvarjalnica idej in modelov o trajnih socialnih vključevanjih. Tisto, kar je pravzaprav cilj za našo populacijo. Niso torej cilj neke občasne oblike inkluzivne oblike, ampak to, da so trajno socialno vključeni. To pa pomeni, da pridejo do trajne zaposlitve. In Center Janeza Levca v zadnjih letih tudi na tem področju veliko deluje z ustanovitvijo zaposlitvenega centra Janez dela.
Mednarodni festival, ki se je začel v Mariboru, bo v četrtek, 26.5.2016 v Semiču, v petek, 27.5.2016 na Muti, v torek 31.5.2016 pa tudi v Vipavi. Po zamisli Centra Janeza Levca in Društva za kulturo inkluzije so ga pripravili tudi v Črni Gori in na Hrvaškem, izvedli pa ga bodo še na Poljskem in Norveškem.
Prihodni petek se bo po 8-ih letih s položaja prvega moža Evropske centralne banke poslovil Mario Draghi. Nasledila ga bo nekdanja direktorica Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde. Kakšno zapuščino za seboj pušča Draghi in po čem si ga bomo najbolj zapomnili? Urška Jereb s sogovornikoma: nekdanjim guvernerjem Francetom Arharjem in ekonomistom Mojmirjem Mrakom
V rubriko Po Sloveniji z dopisniki se nam je oglasil Valter Pregelj. Sprehodili smo se po Leonardovi poti v Vipavski dolini, pogovarjali o akciji drevo za Cerje, hrib, kjer je avgusta v požaru zgorelo prek 80 hektarjev gozda in drugega rastja, med drugim pa tudi o problematiki brezdomstva na Goriškem.
V Ljubljani potekajo dunajski dnevi. Dunaj že deseto leto zapored velja za najboljše mesto za bivanje na svetu. Predstavili so dobre prakse s področja krožnega gospodarstva, preprečevanja prekomernega turizma in preprečevanja nasilja nad ženskami. Ljubljano je prvič obiskal tudi župan Dunaja dr. Michael Ludwig.
V Psihiatrični bolnišnici Idrija je tretjina hospitaliziranih bolnikov starejših od 61 let. Znotraj te skupine jih ima polovica psihične in vedenjske motnje zaradi napredovane demence in po bolnišničnem zdravljenju potrebujejo namestitev v socialno-varstveni ustanovi. Če te namestitve ni mogoče dobiti, pacientu uredijo podaljšano zdravljenje. To pa močno bremeni njihov posteljni fond. Prispevek Nine Brus.
Na obisku v Sloveniji se je mudila profesorica doktorica Kim Binsted, vodilna raziskovalka na programu HI-SEAS, ki ga financira Nasa. Trenutno je zaposlena tudi kot znanstvena sodelavka AAAS-ja za znanstveno in tehnološko politiko v pisarni senatorja v Beli hiši v Washingtonu. Na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je predavala o razvoju umetne inteligence, po predavanju pa se je Urška Henigman z njo pogovarjala o izzivih razvoja te tehnologije.
Ko se je že zdelo, da je trgovanje z osebnimi podatki zahvaljujoč striktni zakonodaji in dobremu nadzoru zajezeno, se nam je oglasil poslušalec iz Prekmurja, ki je po obisku zdravstvene ustanove dobil ponudbo podjetja, ki se ukvarja z izterjavo odškodnine po nezgodah. Takoj je pomislil na zlorabo osebnih podatkov, ki bi jih morala varovati ambulanta, ki ji jih je v dobri veri zaupal. Ker je podobne zgodbe slišal tudi od svojih znancev, je informacije o tem posredoval tudi nam.
Slovenija je jedrska država in to gotovo še nekaj časa bo. Vprašanje oz. problematika, ki iz tega sledi, pa je seveda problem odlaganja in hranjenja jedrskih odpadkov. O tem v zadnjem času poslušamo predvsem v luči slovensko-hrvaških, zaenkrat še neuspešnih, dogovorih o skupni uporabi novega skladišča v Vrbini.
Mednarodne konvencije določajo, da mora vsaka jedrska država skrbeti tudi za raziskave in izobraževanja na tem področju. Slovenija je jedrska država, torej mora imeti strokovnjake, ki te zadeve razumejo, raziskujejo in so pri tem finančno neodvisni od proizvajalcev energije. Na ta način deluje tudi Reaktorski infrastrukturni center – ali RIC na kratko – ki ga je obiskala Darja Pograjc. Nastala je radijska reportaža.
Remont krśke nuklearke pomeni tudi izpad pribliźno 20 odstotkov elektricne energije, ki jo porabimo v Sloveniji. Nadomestijo jo z nakupi na mednarodnem trgu, pri tem pa je pomemben cas nakupa, saj se cene elektrike spreminjajo. To je ena izmed iztocnic za pogovorz generalnim direktorjem Gen energije Martinom Novśakom. Z njim se je pogovarjal Bojan Leskovec.
V Jedrski elektrarni krško vsakih 18 mesecev ustavijo reaktor in jo izklopijo iz elektroenergetskega omrežja. Tolikšen je namreč gorivni cikel, po katerem zamenjajo del gorivnih elementov, čas remonta pa izkoristijo tudi za vzdrževalna ter posodobitvena dela. Naša terenska ekipa, ki se danes do popoldneva oglaša iz Krškega, se je srečala tudi z vodjo proizvodnje v JEK, Gorazdom Pfeiferjem. O remontu se je z njim pogovarjal Peter Močnik.
Uprava RS za jedrsko varnost je nadzorni organ za jedrsko varnost, spremlja dogodke v naši edini nuklearki, oddtopanja in morebitna varnostna tveganja, vključena je tudi v redni remont, ki se te dni zaključuje v Krškem. Vodja sektorja za jedrsko varnost pri omenjeni upravi, Djordje Vojnović je Bojanu Leskovcu najprejpojasnil, kaj pomeni kadar pride do samodejne zaustavitve krške nuklearke: tehnično okvaro, človeško napako, varnostno tveganje?
Še naprej ostajamo v Krškem z našo terensko ekipo. Slišali smo, kako poteka remont, ki se zgodi vsakih 18 mesecev in čemu je namenjen, zdaj pa k srčiki delovanja jedrske elektrarne. Pokukali bomo v reaktor in izvedeli več o gorivnih elementih, ki poganjajo elektrarno in ki so s toploto, ki jo proizvajajo, vir električne energije. Od kod pridobijo nove gorivne elemente z obogatenim uranom, kakšni so protokoli varovanja transporta goriva in menjave gorivnih palic v reaktorju elektrarne in tudi, kaj storijo s starimi gorivnimi elementi, o vsem tem v pogovoru z glavnim inženirjem za gorivo v NEK, Andrejem Kavčičem. Z njim se je pogovarjal Peter Močnik.
O odnosu do jedrske energije v Avstriji, Italiji, Franciji, Rusiji in na Kitajskem z našimi dopisniki.
Terenska ekipa Prvega je obiskala Fakulteto, za katero morda še niste slišali. Gre namreč za eno najmlajših javnih fakultet pri nas, ki je bila ustanovljena pred 15. leti. Govorimo o Fakulteti za energetiko, ki jo je najti na dveh lokacijah: v Krškem in v Velenju. Lokaciji nista izbrani naključno. V Krškem, od koder se danes oglaša tudi naša terenska ekipa, je locirana jedrska elektrarna in elektrarne na reki Savi, v Velenju pa imamo termoenergijo s termoelektrarno Šoštanj in s pripadajočimi podjetji. Prav tu študenti in študentke s Fakultete za energetiko večinoma dobijo zaposlitev, pravi prof. dr. Jurij Avsec, prodekan za izobraževalno dejavnost na fakulteti, s katerim se je pogovarjal Peter Močnik. Poklepetali smo tudi z enim od študentov fakultete.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes zagrozil, da bo znova in še z “večjo odločnostjo” sprožil ofenzivo na severu Sirije, če se kurdski borci od tam ne bodo umaknili, kot določa dogovor, ki so ga izpogajale ZDA. To je Erdogan izjavil pred pogovori z ruskim predsednik Vladimirjem Putinom v Sočiju. Naša bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl je na turško-sirski meji ugotavljala, da tamkajšnji Kurdi neradi spregovorijo o svojih težavah in pričakovanjih.
Najnižja bruto urna postavka za študentsko delo se iz 4,89 predvidoma zvišala na 5,40 evrov bruto. Gre še za predlog, ki ga morajo na seji državnega zbora potrditi še poslanci. Po podatkih raziskave Euro študent štiri, 45 odstotkov študentov pravi da delajo zato da lahko študirajo. Zato mora študentsko delo ostati dovolj konkurenčno, da bodo delodajalci študente še vedno najemali. Urška Valjavec
Vladimir Skok iz Sežane je kot osnovnošolec našel odvržen star radio, ga pobral in razstavil. Od takrat so radijski sprejemniki njegov zvesti spremljevalec. Več kot 200 jih razstavlja v opuščeni Mercatorjevi prodajalni na Bazoviški cesti v Sežani. Razstavo Radio skozi čas si lahko ogledate po vnaprejšnjem dogovoru in verjemite, ko boste stopili v prostor, se boste počutili kot Alica v čudežni deželi. Z Vladimirjem Skokom se je pogovarjala Sabrina Mulec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Prvi semafor na svetu je bil ročen in že opremljen s plinskima svetilkama rdeče in zelene barve. Prvi prvi poskusni semafor pri nas je bil že električen, a policist je imel nalogo, da ga upravlja ročno s pritiskanjem na tipke. O razvoju semaforjev in semaforiziranih križišč smo se pogovarjali z Robertom Rijavcem, višjim predavateljem na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. Odpravili smo se v Center za upravljanje prometa, ki deluje v sklopu podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice in kjer upravljajo z vsemi ljubljanskimi semaforji, ter preverili, kakšna je zgodba z ženskim simbolom oz. likom na semaforju za pešce pred Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo Kranj.
Neveljaven email naslov