Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Kongresnem trgu in v parku Zvezda v Ljubljani je organiziran Mednarodni festival »Igraj se z mano«, ki so ga v Centru Janeza Levca in Društvu za kulturo inkluzije pripravili že desetič zapored. Na njem letos sodeluje kar 312 ustanov: vrtci, šole, zavodi, različna društva in organizacije; samo v štirih dneh – festival bo trajal do petka – bo na njem nastopilo ali pripravljalo delavnice več kot dva tisoč osemsto odraslih, mladostnikov in otrok. Prispevek Petre Medved.
Na Kongresnem trgu in v parku Zvezda v Ljubljani je organiziran Mednarodni festival »Igraj se z mano«, ki so ga v Centru Janeza Levca in Društvu za kulturo inkluzije pripravili že desetič zapored. Na njem letos sodeluje kar 312 ustanov: vrtci, šole, zavodi, različna društva in organizacije; samo v štirih dneh – festival bo trajal do petka – bo na njem nastopilo ali pripravljalo delavnice več kot dva tisoč osemsto odraslih, mladostnikov in otrok.
Dopoldanski program Mednarodnega festivala Igraj se z mano je sestavljen iz številnih glasbenih, pevskih in plesnih nastopov ter predstav, obiskovalci pa lahko sproščajo svojo domišljijo v različnih ustvarjalnih delavnicah. Posebnost večernega programa je sodelovanje vrhunskih glasbenikov in ljudi s posebnimi potrebami. Vse štiri večere bo z glasbenim programom dopolnila akademija Berklee College of Music – Valencia Campus, nastopili pa bodo tudi znani slovenski glasbeniki, na primer Zlatko in Perpetuum Jazzile.
Vodilo festivala Igraj se z mano je povezovanje ob igri – otrok, mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami ter preostalih, ki z medsebojnim druženjem in skupnim ustvarjanjem uresničujejo vključevanje vseh ljudi v družbo, ne glede na njihovo drugačnost. Julija Kotnik z Mednarodnega festivala Igraj se z mano razlaga:
Vloga Mednarodnega festivala Igraj se z mano je izjemnega pomena, saj omogoča neposredno izkušnjo, da lahko doživijo dvosmerno komunikacijo, dvosmerno interakcijo z osebami s posebnimi potrebami. Da si na podlagi tega lahko morebitna svoja stališča, ki so naravnana v smeri strahu, odklonilnosti preoblikujejo. Pri ljudeh je manko ravno v tem delu, da sami ne vedo, kako odreagirati: ali pogledati vstran ali pogledati v osebo; v teh primerih se raje umaknejo. Festival pa ravno to nudi – fokus ni na hendikepu, fokus ni na posebnih potrebah, ampak je izhodišče igra, sodelovanje, povezovanje, torej neke dejavnosti, ki pri ljudeh ali so s posebnimi potrebami ali pa ne, v ospredje postavljajo njihove zmožnosti, sposobnosti in kar je osnova festivala – igro.
Mednarodni festival Igraj se z mano ima pomembno družbeno vlogo, razlaga ravnatelj Centra Janeza Levca v Ljubljani doktor Matej Rovšek:
Festival podpira več dejavnosti, ki simbolizira odprto, inkluzivno družbo, karšno si v Sloveniji želimo. Predvsem se mi zdi pomembno, da razstaplja ločnico med hendikepom in normalnostjo. Namreč, na festivalu je čisto vseeno – ko pogledaš vse udeležence: otroke, pedagoge, spremljevalce, turiste, starše – kdo je kdo. Nihče se ne sprašuje, kdo je hendikepiran in kdo ni, nihče ljudi ne rangira v neke lestvice, vsi so enaki v tem festivalskem smislu, enako obravnavani, tako kot si želimo, da bi bili obravnavani v drugih družbenih strukturah. Tisto, kar se mi zdi še pomembno je, da festival podpira ideje o enakosti, ne idejo o različnosti. Mislim, da smo ljudje najprej enaki in da je enakost šele pogoj zato, da lahko govorimo o različnosti. In zadnje, kar se mi zdi pomembno je to, da je festival v zadnjih letih resnično ustvarjalnica idej in modelov o trajnih socialnih vključevanjih. Tisto, kar je pravzaprav cilj za našo populacijo. Niso torej cilj neke občasne oblike inkluzivne oblike, ampak to, da so trajno socialno vključeni. To pa pomeni, da pridejo do trajne zaposlitve. In Center Janeza Levca v zadnjih letih tudi na tem področju veliko deluje z ustanovitvijo zaposlitvenega centra Janez dela.
Mednarodni festival, ki se je začel v Mariboru, bo v četrtek, 26.5.2016 v Semiču, v petek, 27.5.2016 na Muti, v torek 31.5.2016 pa tudi v Vipavi. Po zamisli Centra Janeza Levca in Društva za kulturo inkluzije so ga pripravili tudi v Črni Gori in na Hrvaškem, izvedli pa ga bodo še na Poljskem in Norveškem.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na Kongresnem trgu in v parku Zvezda v Ljubljani je organiziran Mednarodni festival »Igraj se z mano«, ki so ga v Centru Janeza Levca in Društvu za kulturo inkluzije pripravili že desetič zapored. Na njem letos sodeluje kar 312 ustanov: vrtci, šole, zavodi, različna društva in organizacije; samo v štirih dneh – festival bo trajal do petka – bo na njem nastopilo ali pripravljalo delavnice več kot dva tisoč osemsto odraslih, mladostnikov in otrok. Prispevek Petre Medved.
Na Kongresnem trgu in v parku Zvezda v Ljubljani je organiziran Mednarodni festival »Igraj se z mano«, ki so ga v Centru Janeza Levca in Društvu za kulturo inkluzije pripravili že desetič zapored. Na njem letos sodeluje kar 312 ustanov: vrtci, šole, zavodi, različna društva in organizacije; samo v štirih dneh – festival bo trajal do petka – bo na njem nastopilo ali pripravljalo delavnice več kot dva tisoč osemsto odraslih, mladostnikov in otrok.
Dopoldanski program Mednarodnega festivala Igraj se z mano je sestavljen iz številnih glasbenih, pevskih in plesnih nastopov ter predstav, obiskovalci pa lahko sproščajo svojo domišljijo v različnih ustvarjalnih delavnicah. Posebnost večernega programa je sodelovanje vrhunskih glasbenikov in ljudi s posebnimi potrebami. Vse štiri večere bo z glasbenim programom dopolnila akademija Berklee College of Music – Valencia Campus, nastopili pa bodo tudi znani slovenski glasbeniki, na primer Zlatko in Perpetuum Jazzile.
Vodilo festivala Igraj se z mano je povezovanje ob igri – otrok, mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami ter preostalih, ki z medsebojnim druženjem in skupnim ustvarjanjem uresničujejo vključevanje vseh ljudi v družbo, ne glede na njihovo drugačnost. Julija Kotnik z Mednarodnega festivala Igraj se z mano razlaga:
Vloga Mednarodnega festivala Igraj se z mano je izjemnega pomena, saj omogoča neposredno izkušnjo, da lahko doživijo dvosmerno komunikacijo, dvosmerno interakcijo z osebami s posebnimi potrebami. Da si na podlagi tega lahko morebitna svoja stališča, ki so naravnana v smeri strahu, odklonilnosti preoblikujejo. Pri ljudeh je manko ravno v tem delu, da sami ne vedo, kako odreagirati: ali pogledati vstran ali pogledati v osebo; v teh primerih se raje umaknejo. Festival pa ravno to nudi – fokus ni na hendikepu, fokus ni na posebnih potrebah, ampak je izhodišče igra, sodelovanje, povezovanje, torej neke dejavnosti, ki pri ljudeh ali so s posebnimi potrebami ali pa ne, v ospredje postavljajo njihove zmožnosti, sposobnosti in kar je osnova festivala – igro.
Mednarodni festival Igraj se z mano ima pomembno družbeno vlogo, razlaga ravnatelj Centra Janeza Levca v Ljubljani doktor Matej Rovšek:
Festival podpira več dejavnosti, ki simbolizira odprto, inkluzivno družbo, karšno si v Sloveniji želimo. Predvsem se mi zdi pomembno, da razstaplja ločnico med hendikepom in normalnostjo. Namreč, na festivalu je čisto vseeno – ko pogledaš vse udeležence: otroke, pedagoge, spremljevalce, turiste, starše – kdo je kdo. Nihče se ne sprašuje, kdo je hendikepiran in kdo ni, nihče ljudi ne rangira v neke lestvice, vsi so enaki v tem festivalskem smislu, enako obravnavani, tako kot si želimo, da bi bili obravnavani v drugih družbenih strukturah. Tisto, kar se mi zdi še pomembno je, da festival podpira ideje o enakosti, ne idejo o različnosti. Mislim, da smo ljudje najprej enaki in da je enakost šele pogoj zato, da lahko govorimo o različnosti. In zadnje, kar se mi zdi pomembno je to, da je festival v zadnjih letih resnično ustvarjalnica idej in modelov o trajnih socialnih vključevanjih. Tisto, kar je pravzaprav cilj za našo populacijo. Niso torej cilj neke občasne oblike inkluzivne oblike, ampak to, da so trajno socialno vključeni. To pa pomeni, da pridejo do trajne zaposlitve. In Center Janeza Levca v zadnjih letih tudi na tem področju veliko deluje z ustanovitvijo zaposlitvenega centra Janez dela.
Mednarodni festival, ki se je začel v Mariboru, bo v četrtek, 26.5.2016 v Semiču, v petek, 27.5.2016 na Muti, v torek 31.5.2016 pa tudi v Vipavi. Po zamisli Centra Janeza Levca in Društva za kulturo inkluzije so ga pripravili tudi v Črni Gori in na Hrvaškem, izvedli pa ga bodo še na Poljskem in Norveškem.
Nezdravo se prehranjuje vsak drugi Slovenec, a potrošnike domača hrana zagotovo zanima. Mnogi sicer pravijo, da ne vejo, kje bi jo pravzaprav iskali, zato so v zadrugi za integrirano pridelavo in prodajo izdelkov Skupina vrtovi Panonski že pred časom v enem od murskosoboških nakupovalnih centrov odprli Zeleno točko, v kateri so na prodaj zgolj lokalni pridelki in izdelki, pred dnevi pa so v mestu uredili še nov distribucijski center. Z rezultati prizadevanj za čim krajšo pot hrane so v slabih petih letih kar zadovoljni, pravi predsednik zadruge Denis Topolnik, ki ga je pred mikrofon povabila Lidija Kosi.
Na večer pred natanko 28. leti - 26. decembra 1990 - so v tedanji skupščini slovesno razglasili rezultat odločanja o tem ali želimo Slovenci namesto v Jugoslaviji živeti v samostojni in neodvisni državi. Ta priložnost se nam je ponudila v skladu z domačimi in predvsem mednarodnimi okoliščinami – ni se ponudila v burnem času pred 100 let ampak šele tedaj. O okoliščinah, ki so skozi čas 20. stoletja spremljale pot v državno samostojnost pa v prazničnem prispevku Stane Kocutar. Dan samostojnosti in enotnosti že v samem imenu nosi ključno sporočilo – za uresničitev velikih idej je potrebno zgraditi medsebojno zaupanje in soglasje. To je bilo pomembno tedaj, je težko dosegljiv cilj danes, hkrati pa je nujno potrebno za vsaj znosnejši - če že ne uspešnejši jutri.
Na Štefanovo so v Kobilarni Lipica blagoslovili konje. Ob tem so pripravili tudi pester kulturni program s posebno predstavo Zgodbe o Lipici, razstavo jaslic z vsega sveta ter tematske oglede. Iz Lipice se je ob dnevu odprtih vrat oglašala Tjaša Lotrič. Z njo se je pogovarjal Marko Rozman.
Z našim dopisnikom iz Rima, Jankom Petrovcem, o tradicionalni papeževi poslanici "urbi et orbi" ter o raznolikosti praznične, božične kulinarike v Italiji.
Prazniki niso le blišč in hitenje, prazniki so tudi čas za pogovor, za razmišljanje, za odkritost, za priznanje. To je tudi čas , ko se je treba malce ustaviti. Prazniki povezujejo, pravi Jožko Smukavec eden izmed šestih sobratov v škofjeloškem kapucinskem samostanu. V Sloveniji v šestih samostanih v bratstvu živi 30 kapucinov. Kapucinski red odlikuje preprostost, veselje in odkritost. Tako je tudi v Škofji Loki, kjer v mogočnem samostanu, ki izvira iz leta 1707, živijo sobratje različnih starosti, različnih značajev in sposobnosti, tudi njihova čustva govorijo sama zase. Z Jožkom Smukavcem se je pogovarjala Aljana Jocif.
Prazniki niso le blišč in hitenje, prazniki so tudi čas za pogovor, za razmišljanje, za odkritost, za priznanje. To je tudi čas , ko se je treba malce ustaviti. Prazniki povezujejo, pravi Jožko Smukavec eden izmed šestih sobratov v škofjeloškem kapucinskem samostanu. V Sloveniji v šestih samostanih v bratstvu živi 30 kapucinov. Kapucinski red odlikuje preprostost, veselje in odkritost. Tako je tudi v Škofji Loki, kjer v mogočnem samostanu, ki izvira iz leta 1707, živijo sobratje različnih starosti, različnih značajev in sposobnosti, tudi njihova čustva govorijo sama zase. Z Jožkom Smukavcem se je pogovarjala Aljana Jocif.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vas zanima kakšne božične tradicije imajo v Etiopiji, na Japonskem, v Mehiki, Rusija ali na Irskem? O tem smo govorili s priseljenci Lauro Jarc, Olgo Kajbo, Carlosom Pacualom, Eyachewom Tefero ter Vesno Stopar in Genki centra.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kruh, ki je danes povsem običajno in vsakodnevno živilo, je imel nekoč veliko večji pomen. Pomenil je blagostanje, obilje, praznik. Sploh tisti beli, iz pšenične moke, je pri manj premožnih na mizi stal le ob božiču in veliki noči. Prav z božičnimi prazniki pa je povezanih nekaj posebnih oblik božičnega kruha. Slovenci smo tako v zadnjih letih spet začeli oživljati že skoraj pozabljeni poprtnik, Italijani že več kot 500 let prisegajo na paneton, Madžari pa svoj kurtoskalacs že pridno tržijo po vsem svetu.
Potem ko je Agencija za civilno letalstvo letos poleti po obširnem nadzoru ugotovila, da edini nacionalni letalski prevoznik Adria Airways ni več sposoben plačevati svojih obveznosti, je lastnikom – nemškemu finančnemu skladu 4K Invest – s ciljem dolgoročne finančne vzdržnosti naložila dokapitalizacijo podjetja. Do zdaj naj bi bila Adria dokapitalizirana s 4 milijoni evrov, a za kakšno vplačilo naj bi šlo, niso razkrili. Ali bo to vplačilo zadovoljilo Agencijo, ki Adriji grozi z odvzemom operativne licence za letenje, bo znano predvidoma v prihodnjem letu. Več v prispevku Simeone Rogelj.
Za več kot 184. tisoč učencev je danes zadnji dan pouka v tem koledarskem letu, saj so pred njimi kar 12 dni dolge božično-novoletne počitnice. Ponedeljkov 24. december, ki sicer ni pouka prost dan, so namreč na šolah že nadomeščali v soboto, 29. septembra, in tako še podaljšali tokratne počitniške dni. Kako počitnice in praznike pričakujejo četrtošolci Maruša, Lina, Ajda, Žan, Tine in Samuel z Osnovne šole Rače, je preverila Tadeja Bizilj.
Praznične in proste dneve bodo številni izkoristili tudi za obisk gora. Obisk visokogorja je te dni zaradi zimskih razmer in nizkih temperatur zahteven in primeren le za dobro pripravljene in izkušene gornike, ki se znajo gibati v zimskih razmerah. Gorski reševalci in Planinska zveza Slovenije zato priporočajo pravo izbiro ciljev, samo odgovornost in skrb za lastno varnost pa morata biti na prvem mestu. Prispevek Aljane Jocif.
Izraz »preiskovalke« je bližnjica za parlamentarne preiskovalne komisije, v novem mandatu Državnega zbora bodo delovale vsaj tri, pri tisti o delovanju slabe banke je politika poenotena.
Ilka Štuhec je velika zmagovalka Val Gardene. Najboljša slovenska alpska smučarka je v manj kot 24 urah najprej zmagala na smuku za svetovni pokal alpskih smučark, nato pa je popolno vrnitev po poškodbi v slogu največjih šampionk kronala še z najhitrejšo vožnjo za zmago na superveleslalomu za popolni dvojček zmag na progi Saslong v Dolomitih. Žan Kranjec je prvič v karieri slavil na veleslalomu v Saalbachu. Tekmi sta spremljala in pokomentirala Igor Tominec in Marko Cirman.
2.803 prebežniki so v Sloveniji letos zaprosili za mednartodno zaščito, a več kot 90% od njih je že zapustilo našo državo. Slovenija je od leta 1991 do danes 803 ljudem zagotovila mednarodno zaščito, od njih jih v Sloveniji na današnji dan živi 547.
Slovenski odvetniki bodo jutri, 19. decembra 2018, že osmič pripravili »Dan odvetniške pravne pomoči pro bono« v odvetniških pisarnah povsod po Sloveniji (spletno stran odvetniške zbornice lahko obiščete tukaj) in v prostorih lokalnih skupnosti v Novi Gorici, na Igu, Brezovici, Grosupljem in v Ljubljani, pa tudi na mirujočih avtobusih Ljubljanskega potniškega prometa na Cankarjevi ulici pred Namo in na Preglovem trgu v Fužinah.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov