Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mednarodni festival Igraj se z mano

25.05.2016

Na Kongresnem trgu in v parku Zvezda v Ljubljani je organiziran Mednarodni festival »Igraj se z mano«, ki so ga v Centru Janeza Levca in Društvu za kulturo inkluzije pripravili že desetič zapored. Na njem letos sodeluje kar 312 ustanov: vrtci, šole, zavodi, različna društva in organizacije; samo v štirih dneh – festival bo trajal do petka – bo na njem nastopilo ali pripravljalo delavnice več kot dva tisoč osemsto odraslih, mladostnikov in otrok. Prispevek Petre Medved.

Na Kongresnem trgu in v parku Zvezda v Ljubljani je organiziran Mednarodni festival »Igraj se z mano«, ki so ga v Centru Janeza Levca in Društvu za kulturo inkluzije pripravili že desetič zapored. Na njem letos sodeluje kar 312 ustanov: vrtci, šole, zavodi, različna društva in organizacije; samo v štirih dneh – festival bo trajal do petka – bo na njem nastopilo ali pripravljalo delavnice več kot dva tisoč osemsto odraslih, mladostnikov in otrok.

Dopoldanski program Mednarodnega festivala Igraj se z mano je sestavljen iz  številnih glasbenih, pevskih in plesnih nastopov ter predstav, obiskovalci pa lahko sproščajo svojo domišljijo v različnih ustvarjalnih delavnicah. Posebnost večernega programa je sodelovanje vrhunskih glasbenikov in ljudi s posebnimi potrebami. Vse štiri večere bo z glasbenim programom dopolnila akademija Berklee College of Music – Valencia Campus, nastopili pa bodo tudi znani slovenski glasbeniki, na primer Zlatko in Perpetuum Jazzile.

Vodilo festivala Igraj se z mano je povezovanje ob igri – otrok, mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami ter preostalih, ki z medsebojnim druženjem in skupnim ustvarjanjem uresničujejo vključevanje vseh ljudi v družbo, ne glede na njihovo drugačnost. Julija Kotnik z Mednarodnega festivala Igraj se z mano razlaga:

Vloga Mednarodnega festivala Igraj se z mano je izjemnega pomena, saj omogoča neposredno izkušnjo, da lahko doživijo dvosmerno komunikacijo, dvosmerno interakcijo z osebami s posebnimi potrebami. Da  si na podlagi tega lahko morebitna svoja stališča, ki so naravnana v smeri strahu, odklonilnosti preoblikujejo. Pri ljudeh je manko ravno v tem delu, da sami ne vedo, kako odreagirati: ali pogledati vstran ali pogledati v osebo;  v teh primerih se raje umaknejo. Festival pa ravno to nudi – fokus ni na hendikepu, fokus ni na posebnih potrebah, ampak je izhodišče igra, sodelovanje, povezovanje, torej neke dejavnosti, ki pri ljudeh ali so s posebnimi potrebami ali pa ne, v ospredje postavljajo njihove zmožnosti, sposobnosti in kar je osnova festivala – igro.

Mednarodni festival Igraj se z mano ima pomembno družbeno vlogo, razlaga ravnatelj Centra Janeza Levca v Ljubljani doktor Matej Rovšek:

Festival podpira več dejavnosti, ki simbolizira odprto, inkluzivno družbo, karšno si v Sloveniji želimo. Predvsem se mi zdi pomembno, da razstaplja ločnico med hendikepom in normalnostjo. Namreč, na festivalu je čisto vseeno – ko pogledaš vse udeležence: otroke, pedagoge, spremljevalce, turiste, starše – kdo je kdo. Nihče se ne sprašuje, kdo je hendikepiran in kdo ni, nihče ljudi ne rangira v neke lestvice, vsi so enaki v tem festivalskem smislu, enako obravnavani, tako kot si želimo, da bi bili obravnavani v drugih družbenih strukturah. Tisto, kar se mi zdi še pomembno je, da festival podpira ideje o enakosti, ne idejo o različnosti. Mislim, da smo ljudje najprej enaki in da je enakost šele pogoj zato, da lahko govorimo o različnosti. In zadnje, kar se mi zdi pomembno je to, da je festival v zadnjih letih resnično ustvarjalnica idej in modelov o trajnih socialnih vključevanjih. Tisto, kar je pravzaprav cilj za našo populacijo. Niso torej cilj neke občasne oblike inkluzivne oblike, ampak to, da so trajno socialno vključeni. To pa pomeni, da pridejo do trajne zaposlitve. In Center Janeza Levca v zadnjih letih tudi na tem področju veliko deluje z ustanovitvijo zaposlitvenega centra Janez dela.

 

Mednarodni festival, ki se je začel v Mariboru, bo v četrtek, 26.5.2016 v Semiču, v petek, 27.5.2016  na Muti, v torek 31.5.2016 pa tudi v Vipavi. Po zamisli Centra Janeza Levca in Društva za kulturo inkluzije so ga pripravili tudi v Črni Gori in na Hrvaškem, izvedli pa ga bodo še na Poljskem in Norveškem.


Aktualna tema

4528 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Mednarodni festival Igraj se z mano

25.05.2016

Na Kongresnem trgu in v parku Zvezda v Ljubljani je organiziran Mednarodni festival »Igraj se z mano«, ki so ga v Centru Janeza Levca in Društvu za kulturo inkluzije pripravili že desetič zapored. Na njem letos sodeluje kar 312 ustanov: vrtci, šole, zavodi, različna društva in organizacije; samo v štirih dneh – festival bo trajal do petka – bo na njem nastopilo ali pripravljalo delavnice več kot dva tisoč osemsto odraslih, mladostnikov in otrok. Prispevek Petre Medved.

Na Kongresnem trgu in v parku Zvezda v Ljubljani je organiziran Mednarodni festival »Igraj se z mano«, ki so ga v Centru Janeza Levca in Društvu za kulturo inkluzije pripravili že desetič zapored. Na njem letos sodeluje kar 312 ustanov: vrtci, šole, zavodi, različna društva in organizacije; samo v štirih dneh – festival bo trajal do petka – bo na njem nastopilo ali pripravljalo delavnice več kot dva tisoč osemsto odraslih, mladostnikov in otrok.

Dopoldanski program Mednarodnega festivala Igraj se z mano je sestavljen iz  številnih glasbenih, pevskih in plesnih nastopov ter predstav, obiskovalci pa lahko sproščajo svojo domišljijo v različnih ustvarjalnih delavnicah. Posebnost večernega programa je sodelovanje vrhunskih glasbenikov in ljudi s posebnimi potrebami. Vse štiri večere bo z glasbenim programom dopolnila akademija Berklee College of Music – Valencia Campus, nastopili pa bodo tudi znani slovenski glasbeniki, na primer Zlatko in Perpetuum Jazzile.

Vodilo festivala Igraj se z mano je povezovanje ob igri – otrok, mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami ter preostalih, ki z medsebojnim druženjem in skupnim ustvarjanjem uresničujejo vključevanje vseh ljudi v družbo, ne glede na njihovo drugačnost. Julija Kotnik z Mednarodnega festivala Igraj se z mano razlaga:

Vloga Mednarodnega festivala Igraj se z mano je izjemnega pomena, saj omogoča neposredno izkušnjo, da lahko doživijo dvosmerno komunikacijo, dvosmerno interakcijo z osebami s posebnimi potrebami. Da  si na podlagi tega lahko morebitna svoja stališča, ki so naravnana v smeri strahu, odklonilnosti preoblikujejo. Pri ljudeh je manko ravno v tem delu, da sami ne vedo, kako odreagirati: ali pogledati vstran ali pogledati v osebo;  v teh primerih se raje umaknejo. Festival pa ravno to nudi – fokus ni na hendikepu, fokus ni na posebnih potrebah, ampak je izhodišče igra, sodelovanje, povezovanje, torej neke dejavnosti, ki pri ljudeh ali so s posebnimi potrebami ali pa ne, v ospredje postavljajo njihove zmožnosti, sposobnosti in kar je osnova festivala – igro.

Mednarodni festival Igraj se z mano ima pomembno družbeno vlogo, razlaga ravnatelj Centra Janeza Levca v Ljubljani doktor Matej Rovšek:

Festival podpira več dejavnosti, ki simbolizira odprto, inkluzivno družbo, karšno si v Sloveniji želimo. Predvsem se mi zdi pomembno, da razstaplja ločnico med hendikepom in normalnostjo. Namreč, na festivalu je čisto vseeno – ko pogledaš vse udeležence: otroke, pedagoge, spremljevalce, turiste, starše – kdo je kdo. Nihče se ne sprašuje, kdo je hendikepiran in kdo ni, nihče ljudi ne rangira v neke lestvice, vsi so enaki v tem festivalskem smislu, enako obravnavani, tako kot si želimo, da bi bili obravnavani v drugih družbenih strukturah. Tisto, kar se mi zdi še pomembno je, da festival podpira ideje o enakosti, ne idejo o različnosti. Mislim, da smo ljudje najprej enaki in da je enakost šele pogoj zato, da lahko govorimo o različnosti. In zadnje, kar se mi zdi pomembno je to, da je festival v zadnjih letih resnično ustvarjalnica idej in modelov o trajnih socialnih vključevanjih. Tisto, kar je pravzaprav cilj za našo populacijo. Niso torej cilj neke občasne oblike inkluzivne oblike, ampak to, da so trajno socialno vključeni. To pa pomeni, da pridejo do trajne zaposlitve. In Center Janeza Levca v zadnjih letih tudi na tem področju veliko deluje z ustanovitvijo zaposlitvenega centra Janez dela.

 

Mednarodni festival, ki se je začel v Mariboru, bo v četrtek, 26.5.2016 v Semiču, v petek, 27.5.2016  na Muti, v torek 31.5.2016 pa tudi v Vipavi. Po zamisli Centra Janeza Levca in Društva za kulturo inkluzije so ga pripravili tudi v Črni Gori in na Hrvaškem, izvedli pa ga bodo še na Poljskem in Norveškem.


26.10.2018

Begunci na Balkanu

Čeprav so bile, ko gre za begunsko-migrantsko krizo na Balkanu, oči javnosti v preteklih dneh uprte v bosansko-hrvaško mejo, kjer skupine migrantov na mejnem prehodu v bližini Velike Kladuše poskušajo priti na hrvaško stran, nezakonito prestopanje mej, odsotnost širših rešitev in slabo sodelovanje držav še vedno pesti tudi Srbijo. Tam je samo v organiziranih centrih okoli 3500 ljudi, še med 500 in 1000 pa vzdolž meje z Madžarsko in predvsem Hrvaško. Srbija je za večino le ena od postaj, Bosna in Hercegovina, kamor zdaj množično odhajajo, pa eno zadnjih upanj, da jim bo uspelo naprej.


26.10.2018

Soba Vodnikove domačije, ki je rezervirana za prekarce

Na Vodnikovi domačiji v Šiški v Ljubljani so včeraj uradno odprli sobo za pisanje. Pripravili so skupen prostor, ki bo na voljo vsem, ki za pisanje besedil potrebujejo miren kotiček in računalnik. Za delno prenovo prostora in izvajanje enoletnega podpornega programa s področja pisanja, ki zajema delavnice, mentorski program in predstavitvene dogodke udeležencev programa, je regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije pridobila denar v okviru evropskega projekta Forget Heritage. V prvem letu delovanja sobe za pisanje je program namenjen mladim od 15. do 29. leta, sobo lahko uporabljajo brezplačno.


25.10.2018

Dan suverenosti

Danes je praznik, Dan suverenosti, s katerim obeležujemo enega ključnih dogodkov v procesu osamosvojitve Slovenije, dan, ko je po osamosvojitveni vojni zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade zapustil slovensko ozemlje v noči s 25. na 26. oktober. Je državni praznik, vendar ne dela prost dan v Sloveniji. Na ljubljanskih ulicah smo preverili, če naključni mimoidoči sploh vedo kateri praznik je danes. Praznik dan suverenosti je uvedla vlada Republike Slovenije 9. marca 2015, danes ga torej praznujemo tretjič. Marko Rozman se je o pomenu prazniku in pojmu suverenosti pogovarjal z Ladislavom Lipičem, predsednikom zveze veteranov vojne za Slovenijo.


24.10.2018

Življenje prekarcev je življenje v stresu

Kar 77 odstotkov mladih se zaposli v eni izmed prekarnih, torej nezanesljivih oblik dela. To pomeni, da lahko pozabijo na pravice, ki jih imajo redno zaposleni. Predvsem pa so pod nenehnim stresom zaradi fleksibilnosti in neznane prihodnosti. Njihove zgodbe predstavlja Urška Valjavec.


24.10.2018

Tuji računi pod drobnogledom finančne uprave

Finančna uprava je  oktobra letos že drugič prejela podatke o stanjih na računih v tujini, podlaga je samodejna izmenjava podatkov. Lani je šlo za slabih 28 tisoč podatkov, letos že 90 tisoč. Lani je najbolj zbodlo v oči, da  je od 312 milijonov na računih v tujini kar 100 milijonov odpadlo na 5000 zavezancev, ki doma sodijo v prvi dohodninski razred. So skrili premoženje pred finančno upravo? Kaj je ugotovila finančna uprava pojasnjuje pomočnik direktorice finančne uprave Peter Jenko.


23.10.2018

Odkritje iz kačjega strupa, ki že odmeva

Raziskovalci z Instituta »Jožef Stefan« so v kačjem strupu odkrili protein, ki zavira strjevanje krvi in preprečuje nastajanje krvnih strdkov. Z odkritjem se obeta nov način zdravljenja venske tromboze in trombembolije. Trenutna terapija je sicer učinkovita, vendar se zdravljenje lahko zelo zaplete. Trombebolija je še vedno najpogostejši nepredvideni razlog za smrt v bolnišnici. Odkritje kompleksnega proteina v modrasovem strupu je zato žarek upanja za bolnike in tudi zdravnike. Skupino domačih in tujih znanstvenikov je vodil dr. Igor Križaj z Instituta »Jožef Stefan«. Pomemben dosežek je podrobneje predstavil v pogovoru z Iztokom Koncem. Foto: IJS


23.10.2018

Kviz - OZN

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


22.10.2018

Odstop od sporazuma oboroževalno tekmo še stopnjuje

Pogovor z Borisom Knificem, urednikom Obrambe, o napovedanem umiku ZDA iz sporazuma o jedrskih raketah z Rusijo.


22.10.2018

Namera vlade glede nepremičninskega davka

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


22.10.2018

Kaj vam bo telovadnica, saj imate zeleno livado

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


22.10.2018

Pro bono dan Detektivske zbornice Slovenije

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


19.10.2018

Podgane so inteligentni hišni ljubljenčki

Podgane kot hišni ljubljenčki? Nič nenavadnega. Domača podgana je daleč od umazanih in nevarnih divjih podgan, kakšne si predstavljamo; je izjemno čista in družabna žival in v pravih rokah izjemen ljubljenček. Ta glodavec se od miši razlikuje po svoji velikosti in daljšem, skoraj golem repu. Podgana po navadi živi od dve do štiri leta. V njihov svet nas je popeljala Viktorija Rozman Bitenc, lastnica več kot 30 podgan.


19.10.2018

Pomen statistike in kaj številke govorijo o Slovencih?

Pred evropskim dnevom statistike smo se pogovarjali z Martinom Bajžljem s Statističnega urada Republike Slovenije. Zakaj je pomembna statistika, kako poteka delo statistikov na uradu? Kako dolgo smo Slovenci živeli pred 50 leti, kako dolgo danes? In ali ste vedeli, da smo leta 2000 Slovenci več časa namenili spanju kot delu?


18.10.2018

Zakaj imamo v Sloveniji samo 16 županj?

Ob izidu zbornika ŽupanJA se je Mateja Železnikar pogovarjala z urednikom zbornika in direktorjem Inštituta za ustavno pravo Cirilom Ribičičem ter nekdanjima županjama Viko Potočnik in Ljudmilo Novak.


18.10.2018

Brezpravne služkinje tudi pri nas?

Ministrstvo za delo je v javno obravnavo poslalo novelo zakona, ki med drugim rahlja pravila za zaposlovanje tujih varušk oziroma varušk au-pair. Na ministrstvu kot razlog navajajo že leta 2016 sprejeto evropsko direktivo o tem. Medtem pa je skupina nevladnih organizacij - med njimi Delavska svetovalnica, Sindikat Mladi plus, Mirovni inštitut in Ženski lobi, protestira, da Slovenija s tem leta 2018 uvaja novo kategorijo tujk: brezpravne služkinje. Kot razlaga predsednica Ženskega lobija Violeta Neubauer, namreč ministrstvo evropski direktivi res sledi v smislu hitrejših postopkov pri zaposlovanju tujk in tujcev, ne pa tudi pri uvajanju varovalk za au-pair varuške, ki jih direktiva izrecno priporoča. Z njo se je o noveli pogovarjala Urška ivanovič.


18.10.2018

Prenova Ormoške ceste na Ptuju

Prebivalci ob Ormoški cesti na Ptuju bijejo dve bitki. Ena predstavlja prizadevanja za izgradnjo južne obvoznice, ki bi ta del mesta razbremenila tovornega prometa, druga pa je način prenove te ceste, ki jo že leta uničuje tudi naraščajoč tranzitni tovorni promet. Prebivalci ob tej prometnici so na sinočnji javni predstavitvi projekta prenove opozorili, da se bo cestišče preveč zvišalo, ob tem pa ne razumejo stališč Direkcije, ki bo sicer na tem odseku zgradila tudi novo krožišče, a prebivalci si ga želijo drugje


17.10.2018

V Portorožu se je začel Zlati boben, ki opominja tudi na pomanjkanje regulative

V Portorožu se je začel 25. mednarodni festival kreativnosti Zlati boben. Ta letos prinaša prenovljene tekmovalne kategorije, dve mednarodni žiriji pa bosta zmagovalce iskali med 1200 prijavljenimi deli iz 28 držav. Finalisti so že znani, zmagovalce bomo spoznali ob zaključku tridnevnega festivala v petek. Nas je predvsem zanimalo, kaj lahko festival s tako dolgo tradiciji pove o oglaševalskih praksah in razvoju stroke? In kakšni so trendi, ki jim bodo sledili kreativci in oglaševalci? Ana Skrt se je pogovarjala s predsednico festivala in izvršno direktorico Slovenske oglaševalske zbornice, Mojco Briščik.


17.10.2018

Prevajalka Jelka Ovaska o pisatelji Artu Paasilinni

Poslovil se je neumorni finski pisatelj Arto Paasilinna, ki je z romani, prevedenimi kar v 40 jezikov, navduševal tudi naše bralce. Njegova dela je v slovenski jezik prenesla Jelka Ovaska. Poleg Zajčjega leta je prevedla še dela Tuleči mlinar, Gozd obešenih lisic, Rešitelj Surunen, Očarljivi skupinski samomor, Dedu za petami, Župnikov zverinski služabnik, Srečni človek, Prikupna struparka in Na lovu za spomini. Jelka Ovaska trenutno živi v tujini, vseeno pa je v kratkem pogovoru povzela nekaj izrazitih podob finske nravi in pokrajine, tako značilnih za Paasilinnovo pisanje.


17.10.2018

E-cigareta - revolucija pri opuščanju kajenja ali strup

E-cigareta - revolucionarni izum za pomoč pri opustitvi kajenja ali strup, katerega posledice bomo čutili čez desetletja? Ocene so deljene, nejevernost izhaja tudi iz dolge zgodovine zavajanj tobačne industrije. Je pa dejstvo - elektronske cigarete pred 10-imi leti skoraj ni bilo videti, zdaj so povsod in so vse bolj družbeno sprejemljive. Tudi med mladimi. Preverjala je Urška Ivanovič.


16.10.2018

Pogovor z Anuško Delić o umoru malteške novinarke

Evropska komisija je danes pozvala k "popolni resnici" o smrti malteške novinarke Daphne Caruana Galizia, ki je bila umorjena pred natanko letom dni. Malteška preiskovalna novinarka je bila znana po tem, da je poročala o močno razvejani korupciji v svoji domovini. Umrla je v eksploziji bombe, ki je bila nameščena pod voznikovim sedežem v njenem avtomobilu. Novinarka Anuška Delić je članica projekta Daphne, v katerem sodelujejo tudi novinarji Reutersa, Suddeutsche Zeitunga, Le Monda in drugih vplivnih medijev. Raziskujejo zgodbe, ki jih je preiskovala Daphne ter hkrati tudi njen umor. Anuška Delić je v pogovoru Marku Rozmanu predstavila, kaj je pokazala dozdajšnja preiskava umora.


Stran 176 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov