Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po podatkih slovenske policije v Sloveniji trenutno prebiva 295 migrantov. Velika večina (254) jih živi in stanuje v ljubljanskem Azilnem domu in njegovih izpostavah, 20 v Centru za tujce v Postojni, preostali pa v kriznem centru za mlade in pri zasebnikih. Slednji so azilanti, ki jim je Ministrstvo za notranje zadeve priznalo status begunca ali status mednarodne zaščite. To pomeni, da se morajo izseliti iz azilnega doma in poiskati svoje prebivališče, največkrat pri zasebnikih.
Po podatkih slovenske policije v Sloveniji trenutno prebiva 295 migrantov. Velika večina (254) jih živi in stanuje v ljubljanskem Azilnem domu in njegovih izpostavah, 20 v Centru za tujce v Postojni, preostali pa v kriznem centru za mlade in pri zasebnikih. Slednji so azilanti, ki jim je Ministrstvo za notranje zadeve priznalo status begunca ali status mednarodne zaščite. To pomeni, da se morajo izseliti iz azilnega doma in poiskati svoje prebivališče, največkrat pri zasebnikih.
Ko Ministrstvo za notranje zadeve prosilcu za azil odobri status mednarodne zaščite, ga napoti na nevladno Društvo za razvoj in povezovanje družbenih ved in kultur Odnos, ki izvaja program pomoči pri integraciji oseb s pridobljenim statusom. Strokovna delavka in predsednica društva Odnos Irena Zajc pove, da je ravno čas od izhoda iz azilnega doma do vselitve v novo stanovanje najtežje premostljiv.
Osebe z mednarodno zaščito so do letošnjega aprila prejele ob izhodu iz azilnega doma prvo denarno pomoč, ki je znašala 288 evrov, vendar se je ob spremembi zakona ta pomoč ukinila. Torej človek, ki naj bi zaživel na novo in se poskušal integrirati, se tudi zaradi teh omejitev zelo težko.
Iskanje stanovanja otežujejo odzivi javnosti, ki izhajajo iz strahov in predsodkov. Pogovarjali smo se z Otarjem iz Afrike, ki je odkar prebiva v Sloveniji zamenjal 3 stanovanja.
Prvo vprašajo, kdo plača najemnino. Poveš, da ministrstvo plača in on bo rekel ne. Potrebuješ službo, da delaš, in potem lahko plačaš. Drugi problem je včasih varščina. Moraš plačati skupaj najemnino in varščino.
Otar pove, da trenutno živi v stanovanju najemodajalca bosanskih korenin, ki je (zaradi svoje begunske izkušnje) do njega prijazen in razumevajoč. Afriški priseljenec trenutno načrtuje opravljanje izpita iz slovenščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. S predsodki pa se srečuje pri iskanju službe, ki je še vedno nima, kljub vsakodnevnemu pošiljanju prošenj.
“Slovenija ni prva država, ki se spopada s tem problemom. Država bi morala osebam z mednarodno zaščito zagotoviti namestitev. Če bi predstavniki občin ali države hoteli, bi ta problem lahko rešili v enem mesecu,” pove Hakim, ki je v Slovenijo prišel iz Maroka. Pove nam, da se integracijski proces začne z zaposlitvijo.
Osebe z mednarodno zaščito se lažje dotaknejo lune kot pa dobijo delo v Sloveniji. Nimajo socialne mreže, nihče jih ne ščiti, soočajo se z jezikovnimi preprekami. Problem je tudi, da se v Sloveniji zaposlitev pogosto najde prek zvez in preteklih odnosov, namesto prek Zavoda za zaposlovanje.
Hakim se kljub temu ni vdal. Svoj čas je namenil prostovoljnemu delu in s tem širil svojo socialno mrežo. Februarja je našel zaposlitev.
Ko je stanovanjsko vprašanje rešeno, se na podlagi najemne pogodbe prijavi stalno oz. začasno prebivališče, odvisno od statusa najemnika. Sledi odpiranje bančnega računa, prijava na Zavod za zaposlovanje in podajanje vlog za socialno pomoč. Šele nato pride na vrsto proces vključevanja v družbo, ki se začne z vpisom v jezikovni tečaj slovenščine in k dodatnim aktivnostim. Žal velik problem ostaja odziv okolice, razloži Zajčeva.
Se da včasih lepo dogovoriti, vedno pa tudi ne. Včasih so (op.a. najemodajalci) že samo zaradi barve kože nestrpni ali pa zelo arogantno dajo vedeti, da tujcev ne želijo.
Na tem področju je še ogromno dela. Tako v sami skupnosti kot pri povezovanju odgovornih institucij.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Po podatkih slovenske policije v Sloveniji trenutno prebiva 295 migrantov. Velika večina (254) jih živi in stanuje v ljubljanskem Azilnem domu in njegovih izpostavah, 20 v Centru za tujce v Postojni, preostali pa v kriznem centru za mlade in pri zasebnikih. Slednji so azilanti, ki jim je Ministrstvo za notranje zadeve priznalo status begunca ali status mednarodne zaščite. To pomeni, da se morajo izseliti iz azilnega doma in poiskati svoje prebivališče, največkrat pri zasebnikih.
Po podatkih slovenske policije v Sloveniji trenutno prebiva 295 migrantov. Velika večina (254) jih živi in stanuje v ljubljanskem Azilnem domu in njegovih izpostavah, 20 v Centru za tujce v Postojni, preostali pa v kriznem centru za mlade in pri zasebnikih. Slednji so azilanti, ki jim je Ministrstvo za notranje zadeve priznalo status begunca ali status mednarodne zaščite. To pomeni, da se morajo izseliti iz azilnega doma in poiskati svoje prebivališče, največkrat pri zasebnikih.
Ko Ministrstvo za notranje zadeve prosilcu za azil odobri status mednarodne zaščite, ga napoti na nevladno Društvo za razvoj in povezovanje družbenih ved in kultur Odnos, ki izvaja program pomoči pri integraciji oseb s pridobljenim statusom. Strokovna delavka in predsednica društva Odnos Irena Zajc pove, da je ravno čas od izhoda iz azilnega doma do vselitve v novo stanovanje najtežje premostljiv.
Osebe z mednarodno zaščito so do letošnjega aprila prejele ob izhodu iz azilnega doma prvo denarno pomoč, ki je znašala 288 evrov, vendar se je ob spremembi zakona ta pomoč ukinila. Torej človek, ki naj bi zaživel na novo in se poskušal integrirati, se tudi zaradi teh omejitev zelo težko.
Iskanje stanovanja otežujejo odzivi javnosti, ki izhajajo iz strahov in predsodkov. Pogovarjali smo se z Otarjem iz Afrike, ki je odkar prebiva v Sloveniji zamenjal 3 stanovanja.
Prvo vprašajo, kdo plača najemnino. Poveš, da ministrstvo plača in on bo rekel ne. Potrebuješ službo, da delaš, in potem lahko plačaš. Drugi problem je včasih varščina. Moraš plačati skupaj najemnino in varščino.
Otar pove, da trenutno živi v stanovanju najemodajalca bosanskih korenin, ki je (zaradi svoje begunske izkušnje) do njega prijazen in razumevajoč. Afriški priseljenec trenutno načrtuje opravljanje izpita iz slovenščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. S predsodki pa se srečuje pri iskanju službe, ki je še vedno nima, kljub vsakodnevnemu pošiljanju prošenj.
“Slovenija ni prva država, ki se spopada s tem problemom. Država bi morala osebam z mednarodno zaščito zagotoviti namestitev. Če bi predstavniki občin ali države hoteli, bi ta problem lahko rešili v enem mesecu,” pove Hakim, ki je v Slovenijo prišel iz Maroka. Pove nam, da se integracijski proces začne z zaposlitvijo.
Osebe z mednarodno zaščito se lažje dotaknejo lune kot pa dobijo delo v Sloveniji. Nimajo socialne mreže, nihče jih ne ščiti, soočajo se z jezikovnimi preprekami. Problem je tudi, da se v Sloveniji zaposlitev pogosto najde prek zvez in preteklih odnosov, namesto prek Zavoda za zaposlovanje.
Hakim se kljub temu ni vdal. Svoj čas je namenil prostovoljnemu delu in s tem širil svojo socialno mrežo. Februarja je našel zaposlitev.
Ko je stanovanjsko vprašanje rešeno, se na podlagi najemne pogodbe prijavi stalno oz. začasno prebivališče, odvisno od statusa najemnika. Sledi odpiranje bančnega računa, prijava na Zavod za zaposlovanje in podajanje vlog za socialno pomoč. Šele nato pride na vrsto proces vključevanja v družbo, ki se začne z vpisom v jezikovni tečaj slovenščine in k dodatnim aktivnostim. Žal velik problem ostaja odziv okolice, razloži Zajčeva.
Se da včasih lepo dogovoriti, vedno pa tudi ne. Včasih so (op.a. najemodajalci) že samo zaradi barve kože nestrpni ali pa zelo arogantno dajo vedeti, da tujcev ne želijo.
Na tem področju je še ogromno dela. Tako v sami skupnosti kot pri povezovanju odgovornih institucij.
Jutri, v soboto, bodo v bližini Kampora na hrvaškem otoku Rab počastili spomin na 80-letnico osvoboditve tamkajšnjega fašističnega taborišča. Italijanska okupacijska vojska ga je postavila poleti leta 1942, vanj pa zaprla na tisoče Slovencev, Italijanov in Judov. Čeprav je taborišče delovalo samo slabo leto, je v njem zaradi lakote, bolezni, poraznih higienskih razmer in nasilja umrlo več kot tisoč ljudi, predvsem civilistov. Med udeleženci proslave bodo, kot kaže, tudi letos manjkali politični predstavniki Italije. V državi, ki je med drugo svetovno vojno okupirala tudi velik del ozemlja današnje Slovenije, ohranjajo spomin na fašistično nasilje zlasti pri Združenju italijanskih partizanov ÁNPI. Zadnja leta ga vodi predsednik Gianfranco Pagliarulo, ki bo v soboto na Rabu med slavnostnimi govorniki. Z njim se je v Rimu pogovarjal Janko Petrovec.
Slovenija bo prihodnje leto postala ena od izvajalk novega podiplomskega programa vesoljske fiziologije in medicine ljudi v skrajnih razmerah, ki bo prvi te vrste na svetu. Študenti dveletnega programa se bodo najprej teoretično usposabljali v Franciji in Nemčiji, v Sloveniji pa bodo opravljali praktični del študija – med drugim v skrajnih razmerah kraških jam in visokogorja Julijskih Alp.
Na ministrstvu za gospodarstvo po evropski direktivi pripravljajo zakon, ki spolne kvote uvaja tudi v gospodarstvo. S tem zakonom bodo od leta 2027 morali predstavniki podzastopanega spola, torej v večini primerov ženske, zasedati vsaj 40 odstotkov neizvršnih direktorskih mest oz. nadzorniških svetov ali vsaj tretjino vseh direktorskih mest. Spolne kvote sicer pri nas sicer niso novost. Poznamo jih denimo iz politike, kjer so po skoraj dveh desetletjih opazne pozitivne spremembe. O tej tematiki se novinar Rene Markič v prispevku pogovarja s profesorico delovnih razmerij na Univerzi v Leedsu v Združenem kraljestvu Jano Javornik, nekdanjim ustavnim sodnikom Cirilom Ribičičem in Jasno Mikić Ljubi s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Foto: Reuters/MMC
V torek je Slovenijo pretresel primer nasilja v trebanjskem domu za starejše občane. Mladoletna dijakinja je med opravljanjem počitniškega dela izvajala telesno nasilje nad varovanci, posnetke nasilja pa objavila na socialnih omrežjih. Kako razširjen je problem nasilništva v zavodih po državi? Kako je sploh lahko prišlo do tako deviantnega dejanja? Pojasnila je iskala Eva Lipovšek s sogovorniki, ki so ji povedali, da tudi slabi delovni pogoji vplivajo na razmah nasilja, ne smejo pa biti izgovor za nasilje. Država bi morala ukrepati v več smereh, opozarjajo strokovnjaki. Nujno je sprejetje interventnega zakona za reševanje kadrovske stiske v zavodih, rešiti bi morali tudi problem s podplačanostjo kadra. Nasloviti pa bi morali tudi vsesplošno neozaveščenost, pomanjkljiv sistem mentorstva in individualizem, ki mlade sili v iskanje potrditve preko socialnih omrežij. FOTO: Pixabay
Od katastrofalnih poplav je dober mesec. Življenje gre naprej, a preden se bo vrnilo v stare tire, bo preteklo še precej vode. Najtežje razmere so seveda na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini, pa tudi dolvodno v Občini Braslovče. Prebivalci Strug, kje je povodenj popolnoma uničila tri hiše, še vedno ne vedo ali se bodo še kdaj lahko vrnili v domači kraj. V Braslovčah nameravajo preseliti družine iz 150-ih domov, nekateri se temu upirajo. Še vedno grozijo plazovi, lokalne ceste ostajajo ne prevozne, kmetijske površine in gozdovi so opustošeni, številna podjetja še vedno niso zagnala proizvodnje, turizem je na tleh. A domačini ne stojijo križem rok, za zdaj jim ob strani še stoji država, še vedno je prisotna mednarodna pomoč. Čeprav se mudi s sanacijskimi ukrepi, pa je zdaj tudi čas za razmislek, kako naprej. V preteklosti so se namreč naredile številne napake, predvsem z umeščanjem objektov v prostor. Ob Savinji so pustošile 500 letne vode, gre za izreden dogodek, a zaradi globalnih klimatskih sprememb, ni jamstva, da se ne bo kmalu ponovil.
Slovenija je v vrhu držav po deležu ljudi, ki uživajo alkohol. To se odraža tudi pri mladih, ki se z njim srečajo veliko pred dopolnitvijo 18ega leta. Največja težava je visoka dostopnost do alkohola. Mladi ga namreč lahko naročajo tudi prek spleta, po izsledkih raziskave Zveze potrošnikov Slovenije pa jim ob tem na nobeni točki ni treba izkazati polnoletnosti. Več v pogovoru z Renejem Markičem.
Zaradi odprave posledic po letošnjih vremenskih ujmah naložbe v zdravstvu za zdaj, kot kaže, ne bodo ustavljene. Večina naložb, ki so vezane na evropska sredstva, namreč poteka v skladu z roki, pojasnjuje državni sekretar Marjan Pintar. Težave, ki so pa izhajajo predvsem iz razmer v celotni gradbeni industriji v širšem evropskem prostoru.
Desa Muck s knjigo Blazno resno o HPV poziva starše, naj s cepljenjem zaščitijo svoje otroke pred številnimi raki in drugimi boleznimi.
Po dveh mesecih bezskrbnih počitnic je znova čas, da otroci sedejo za šolske klopi. S šolo pa seveda pridejo tudi domače naloge, ocenjevanja in učenje. Čeprav se v šoli naučimo veliko različnih stvari, se le malo kdaj pogovarjamo o tem, kako se je najbolje učiti, in o tem, do kolikšne mere lahko starši pomagajo pri učenju svojim otrokom. Več v prispevku Lane Furlan, prebral ga je Marko Rozman.
Pogovarjali smo se s predsednikoma krovnih organizacij porabskih Slovencev - s predsednico Zvez Slovencev na Madžarskem Andreo Kovacs in predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem, zaslužnim tudi za Mali Triglav, ki stoji v Andovcih.
Za zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu je bila prvič izvoljena leta 2014, lani je bila izvoljena že tretjič. Kakšne so njene pristojnosti? Kaj lahko dejansko naredi v parlamentu pa tudi, kdaj bodo znani rezultati popisa prebivalstva?
Porabski Slovenci imajo svoje medije že več deset let, najstarejši izmed njih je časopis, tednik Porabje, ki izhaja že 32 let. Imajo tudi svojo radijsko postajo in televizijski program. O njih so spregovorili glavni urednik Radia Monošter Atila Bartakovič, glavna urednica tednika Porabje Nikoletta Vajda Nagy in Dušan Mukič, urednik televizijske oddaje Slovenski utrinki.
Interventni zakon, kjer je med drugim urejeno vprašanje solidarnostnih pomoči, so včeraj potrdili v državnem zboru. V zakonu je nabor različnih pomoči za prizadeta gospodinjstva. Vse žrtve poplav in plazov, ne glede na dohodek ali premoženje, bodo upravičene do izredne denarne socialne pomoči. O pomočeh za posameznike se z generalno direktorico Direktorata za socialne zadeve Barbaro Goričan z ministrstva za delo pogovarjala Urška Valjavec.
Ekipa Prvega se danes v živo javlja s terena in spremlja utrip na prvi šolski dan v nekaterih krajih, ki so jih prizadela neurja in poplave. Na OŠ Franja Goloba Prevalje je dopisnica Metka Pirc najprej poklepetala z učenci Timotejem, Filipom, Nejcem, Tano, Tiso in Tajo ter s knjižničarko Mojco Pungartnik. V drugem javljanju iz Mežiške doline pa sta o aktualnih razmerah in dolgoročnih posledicah ujme spregovorili ravnateljica OŠ Franja Goloba Prevalje dr. Andreja Tinta in svetovalna delavka Urška Petrič.
Ekipa Prvega se danes v živo javlja s terena in spremlja utrip na prvi šolski dan v nekaterih krajih, ki so jih prizadela neurja in poplave. Na OŠ Nazarje smo pred mikrofon povabili poveljnika civilne zaščite občine Nazarje Filipa Strnišnika, ravnateljico OŠ Nazarje Vesno Lešnik ter učenki Emo in Zojo.
Ekipa Prvega se danes v živo javlja s terena in spremlja utrip na prvi šolski dan v nekaterih krajih, ki so jih prizadela neurja in poplave. Dan smo začeli smo v Gornjem Gradu, kjer smo pred mikrofon povabili ravnateljico OŠ Frana Kocbeka Blanko Nerat in župana Gornjega Gradu Antona Špeha. Besedo smo dali tudi učencem in učiteljicam. Na terenu so Špela Šebenik, Lucija Fatur in Lana Furlan.
Prvi program Radia Slovenija in A1 Slovenija sta že sedmo leto zapored leto zapored združila radijsko oddajo za otroke z 58-letno tradicijo in Lahkonočnice, pravljice sodobnih slovenskih avtorjev. V oddaji Lahko noč, otroci! boste lahko pet zaporednih četrtkov ob 19.45 prisluhnili pravljični nanizanki o pesniku jazbecu in gozdnih prijateljih, ki otrokom dajejo iztočnice in pogum za pripovedovanje. Pravljice bodo premierno zaživele v interpretaciji priznanih dramskih igralcev Jožice Avbelj, Maje Končar, Marijane Brecelj, Iva Bana, Željka Hrsa in Zvoneta Hribarja.
1. septembra se začenja novo šolsko leto in prvič bo šolski prag prestopilo tudi 20 tisoč 700 prvošolčkov, ki so najranljivejši udeleženci v prometu. Za to, da bi bila njihova pot v šolo in iz nje na samo jutri, ampak čez vse šolsko leto čimbolj varna, smo za nekaj pojasnil o preventivnih akcijah v studio povabil vodjo sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, Ivana Kapuna.
V ponedeljek se je iztekel rok za oddajo vlog za prvo humanitarno pomoč po nedavnih ujmah. Rdeči Križ in Karitas sta prejela okoli 5000 vlog, pristojne komisije pa so danes že začele z njihovim pregledovanjem. Vsa izplačila naj bi bila sicer izvedena v prvi polovici septembra. Ta petek pa poteče rok za oddajo ocene škode za podjetja, ki so bila oškodovana v poplavah in želijo prejeti predplačila. Do zdaj so na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport prejeli okoli 300 vlog.
Nekatere zdravniške ambulante na primarni ravni, govorimo predvsem o družinskih zdravnikih, še vedno ne omogočajo naročanja bolnikov na pregled skladno z zakonom o pacientovih pravicah. Na Zagovornika načela enakosti so lani prejeli številne pritožbe pacientov, ki so poročali o težavah pri naročanju, saj so se ob uvajanju elektronskega naročanja okrnile druge zakonsko predpisane možnosti, kot je to osebni obisk oziroma naročanje po telefonu. Zagovornik je zato preveril dostopnost do ambulant družinske medicine in potrdile so se navedbe pacientov, enako je nato letos marca ugotovil tudi Zdravstveni inšpektorat. O tem zagovornik Miha Lobnik s Heleno Lovinčič.
Neveljaven email naslov