Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po podatkih slovenske policije v Sloveniji trenutno prebiva 295 migrantov. Velika večina (254) jih živi in stanuje v ljubljanskem Azilnem domu in njegovih izpostavah, 20 v Centru za tujce v Postojni, preostali pa v kriznem centru za mlade in pri zasebnikih. Slednji so azilanti, ki jim je Ministrstvo za notranje zadeve priznalo status begunca ali status mednarodne zaščite. To pomeni, da se morajo izseliti iz azilnega doma in poiskati svoje prebivališče, največkrat pri zasebnikih.
Po podatkih slovenske policije v Sloveniji trenutno prebiva 295 migrantov. Velika večina (254) jih živi in stanuje v ljubljanskem Azilnem domu in njegovih izpostavah, 20 v Centru za tujce v Postojni, preostali pa v kriznem centru za mlade in pri zasebnikih. Slednji so azilanti, ki jim je Ministrstvo za notranje zadeve priznalo status begunca ali status mednarodne zaščite. To pomeni, da se morajo izseliti iz azilnega doma in poiskati svoje prebivališče, največkrat pri zasebnikih.
Ko Ministrstvo za notranje zadeve prosilcu za azil odobri status mednarodne zaščite, ga napoti na nevladno Društvo za razvoj in povezovanje družbenih ved in kultur Odnos, ki izvaja program pomoči pri integraciji oseb s pridobljenim statusom. Strokovna delavka in predsednica društva Odnos Irena Zajc pove, da je ravno čas od izhoda iz azilnega doma do vselitve v novo stanovanje najtežje premostljiv.
Osebe z mednarodno zaščito so do letošnjega aprila prejele ob izhodu iz azilnega doma prvo denarno pomoč, ki je znašala 288 evrov, vendar se je ob spremembi zakona ta pomoč ukinila. Torej človek, ki naj bi zaživel na novo in se poskušal integrirati, se tudi zaradi teh omejitev zelo težko.
Iskanje stanovanja otežujejo odzivi javnosti, ki izhajajo iz strahov in predsodkov. Pogovarjali smo se z Otarjem iz Afrike, ki je odkar prebiva v Sloveniji zamenjal 3 stanovanja.
Prvo vprašajo, kdo plača najemnino. Poveš, da ministrstvo plača in on bo rekel ne. Potrebuješ službo, da delaš, in potem lahko plačaš. Drugi problem je včasih varščina. Moraš plačati skupaj najemnino in varščino.
Otar pove, da trenutno živi v stanovanju najemodajalca bosanskih korenin, ki je (zaradi svoje begunske izkušnje) do njega prijazen in razumevajoč. Afriški priseljenec trenutno načrtuje opravljanje izpita iz slovenščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. S predsodki pa se srečuje pri iskanju službe, ki je še vedno nima, kljub vsakodnevnemu pošiljanju prošenj.
“Slovenija ni prva država, ki se spopada s tem problemom. Država bi morala osebam z mednarodno zaščito zagotoviti namestitev. Če bi predstavniki občin ali države hoteli, bi ta problem lahko rešili v enem mesecu,” pove Hakim, ki je v Slovenijo prišel iz Maroka. Pove nam, da se integracijski proces začne z zaposlitvijo.
Osebe z mednarodno zaščito se lažje dotaknejo lune kot pa dobijo delo v Sloveniji. Nimajo socialne mreže, nihče jih ne ščiti, soočajo se z jezikovnimi preprekami. Problem je tudi, da se v Sloveniji zaposlitev pogosto najde prek zvez in preteklih odnosov, namesto prek Zavoda za zaposlovanje.
Hakim se kljub temu ni vdal. Svoj čas je namenil prostovoljnemu delu in s tem širil svojo socialno mrežo. Februarja je našel zaposlitev.
Ko je stanovanjsko vprašanje rešeno, se na podlagi najemne pogodbe prijavi stalno oz. začasno prebivališče, odvisno od statusa najemnika. Sledi odpiranje bančnega računa, prijava na Zavod za zaposlovanje in podajanje vlog za socialno pomoč. Šele nato pride na vrsto proces vključevanja v družbo, ki se začne z vpisom v jezikovni tečaj slovenščine in k dodatnim aktivnostim. Žal velik problem ostaja odziv okolice, razloži Zajčeva.
Se da včasih lepo dogovoriti, vedno pa tudi ne. Včasih so (op.a. najemodajalci) že samo zaradi barve kože nestrpni ali pa zelo arogantno dajo vedeti, da tujcev ne želijo.
Na tem področju je še ogromno dela. Tako v sami skupnosti kot pri povezovanju odgovornih institucij.
4431 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Po podatkih slovenske policije v Sloveniji trenutno prebiva 295 migrantov. Velika večina (254) jih živi in stanuje v ljubljanskem Azilnem domu in njegovih izpostavah, 20 v Centru za tujce v Postojni, preostali pa v kriznem centru za mlade in pri zasebnikih. Slednji so azilanti, ki jim je Ministrstvo za notranje zadeve priznalo status begunca ali status mednarodne zaščite. To pomeni, da se morajo izseliti iz azilnega doma in poiskati svoje prebivališče, največkrat pri zasebnikih.
Po podatkih slovenske policije v Sloveniji trenutno prebiva 295 migrantov. Velika večina (254) jih živi in stanuje v ljubljanskem Azilnem domu in njegovih izpostavah, 20 v Centru za tujce v Postojni, preostali pa v kriznem centru za mlade in pri zasebnikih. Slednji so azilanti, ki jim je Ministrstvo za notranje zadeve priznalo status begunca ali status mednarodne zaščite. To pomeni, da se morajo izseliti iz azilnega doma in poiskati svoje prebivališče, največkrat pri zasebnikih.
Ko Ministrstvo za notranje zadeve prosilcu za azil odobri status mednarodne zaščite, ga napoti na nevladno Društvo za razvoj in povezovanje družbenih ved in kultur Odnos, ki izvaja program pomoči pri integraciji oseb s pridobljenim statusom. Strokovna delavka in predsednica društva Odnos Irena Zajc pove, da je ravno čas od izhoda iz azilnega doma do vselitve v novo stanovanje najtežje premostljiv.
Osebe z mednarodno zaščito so do letošnjega aprila prejele ob izhodu iz azilnega doma prvo denarno pomoč, ki je znašala 288 evrov, vendar se je ob spremembi zakona ta pomoč ukinila. Torej človek, ki naj bi zaživel na novo in se poskušal integrirati, se tudi zaradi teh omejitev zelo težko.
Iskanje stanovanja otežujejo odzivi javnosti, ki izhajajo iz strahov in predsodkov. Pogovarjali smo se z Otarjem iz Afrike, ki je odkar prebiva v Sloveniji zamenjal 3 stanovanja.
Prvo vprašajo, kdo plača najemnino. Poveš, da ministrstvo plača in on bo rekel ne. Potrebuješ službo, da delaš, in potem lahko plačaš. Drugi problem je včasih varščina. Moraš plačati skupaj najemnino in varščino.
Otar pove, da trenutno živi v stanovanju najemodajalca bosanskih korenin, ki je (zaradi svoje begunske izkušnje) do njega prijazen in razumevajoč. Afriški priseljenec trenutno načrtuje opravljanje izpita iz slovenščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. S predsodki pa se srečuje pri iskanju službe, ki je še vedno nima, kljub vsakodnevnemu pošiljanju prošenj.
“Slovenija ni prva država, ki se spopada s tem problemom. Država bi morala osebam z mednarodno zaščito zagotoviti namestitev. Če bi predstavniki občin ali države hoteli, bi ta problem lahko rešili v enem mesecu,” pove Hakim, ki je v Slovenijo prišel iz Maroka. Pove nam, da se integracijski proces začne z zaposlitvijo.
Osebe z mednarodno zaščito se lažje dotaknejo lune kot pa dobijo delo v Sloveniji. Nimajo socialne mreže, nihče jih ne ščiti, soočajo se z jezikovnimi preprekami. Problem je tudi, da se v Sloveniji zaposlitev pogosto najde prek zvez in preteklih odnosov, namesto prek Zavoda za zaposlovanje.
Hakim se kljub temu ni vdal. Svoj čas je namenil prostovoljnemu delu in s tem širil svojo socialno mrežo. Februarja je našel zaposlitev.
Ko je stanovanjsko vprašanje rešeno, se na podlagi najemne pogodbe prijavi stalno oz. začasno prebivališče, odvisno od statusa najemnika. Sledi odpiranje bančnega računa, prijava na Zavod za zaposlovanje in podajanje vlog za socialno pomoč. Šele nato pride na vrsto proces vključevanja v družbo, ki se začne z vpisom v jezikovni tečaj slovenščine in k dodatnim aktivnostim. Žal velik problem ostaja odziv okolice, razloži Zajčeva.
Se da včasih lepo dogovoriti, vedno pa tudi ne. Včasih so (op.a. najemodajalci) že samo zaradi barve kože nestrpni ali pa zelo arogantno dajo vedeti, da tujcev ne želijo.
Na tem področju je še ogromno dela. Tako v sami skupnosti kot pri povezovanju odgovornih institucij.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v medresorsko usklajevanje pošilja predlog podnebnega zakona, ki se nekoliko razlikuje od jesenskega. Med drugim denimo prinaša dajatev na zasebne letalske polete, na razočaranje okoljevarstvenikov in klimatologov pa je izpadla zamisel o ukinitvi subvencioniranja fosilnih goriv. Vračanje trošarin za dizel tovornjakarjem in kmetom tako ostaja. Sicer pa bo zakon v naš red prenesel posodobljeno evropsko direktivo o emisijskih kuponih ETS2, ki se bodo uporabljali tudi v sektorjih stavb in cestnega prevoza. Pri nas bomo v ta namen uporabili obstoječo co2 dajatev, a se bo iz integralnega proračuna preselila v podnebni sklad, kjer naj bi služila odpravi energetske in mobilnostne revščine.
V globaliziranem svetu, ki ga zaznamujeta integracija in mobilnost, se družba spreminja. Spreminjajo se vrednote tako v narodu kot v narodnih manjšinah oziroma skupnostih. Če je nekoč veljalo, da je jezik ena najpomembnejših vrednot, ki določa identiteto pripradnikov narodne manjšine, danes ni več tako, poudarja dr. Sonja Novak Lukanovič, direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja. V neoliberalnem svetu jezik pač ni več najpomembnejši.
Na številnih bohinjskih planinah še pasejo živino, žive pa so tudi sirarne. Tako je tudi na Planini v Lazu, 1650 metrov visoko, kjer majerca Lucija Gartner s turistične kmetije Pr Odolneku skrbi za krave, v sirarni pa izdeluje pravi bohinjski sir in mlečne izdelke. Pri tem pa ni sama, saj ji pomagajo mlade pomočnice in pomočniki, ki poprimejo za delo, pomagajo v sirarni, skrbijo za živali, postrežejo goste in jim razkažejo planino. Na Planini v Lazu jih je obiskala Aljana Jocif.
Če boste med dopustovanjem na Hrvaškem nepremišljeno uporabljali besedo valjda, vas bodo ljudje lahko narobe razumeli. Valjda v hrvaščini namreč pomeni morda, ne seveda. Ob preveč vzneseni rabi te besede se lahko na Hrvaškem zgodijo prav zanimivi prizori. To je pač zgled »lažnih prijateljev«, para besed, ki zveni podobno ali enako, vendar ima različna pomena. Obstaja pa tudi veliko pravih jezikovnih prijateljev; med njimi je še posebno zanimiva beseda ful, ki smo jo od angleščine prevzeli preko hrvaščine. Zanimive poti besed nam je predstavil dr. Klemen Lah, ki poučuje slovenščino na filozofskih fakultetah na Reki in v Zadru.
V Kokri hitijo z odstranjevanjem ogromnih nanosov, kijih je hudournik minuli petek iz zaledja Kalškega grebena odložil v zaselku. Z gradbenimi stroji se prebijajo tudi proti Suhadolniku. Občina Preddvor upa, da bo regijski načrt civilne zaščite veljal tako dolgo, da bodo opravili glavnino interventnih del. Strokovnjak za vode Rok Fazarinc meni, da bo najprej treba zavarovati zaselek, z načrtovanjem ukrepov pa stabilizirati ogromne količine materiala nad njim. Z Rokom Fazarincem se je o hudourniškem dogajanju v Kokri pogovarjala Aljana Jocif.
Na kliniki Golnik v zadnjem tednu opozarjajo na povečano število hospitaliziranih bolnikov, okuženih z zajčjo mrzlico oziroma tularemíjo. Na Gorenjskem so potrdili 12 primerov zajčje mrzlice, kar močno presega dolgoletno povprečje, večina jih prihaja iz krajev ob Sorškem polju. Pristojni zato predvsem kmetovalce pozivajo k ustreznim ukrepom. O tem se je Aljana Jocif pogovarjala z epidemiologinjo Ireno Grmek Košnik iz območne enote NIJZ v Kranju. Najprej ji je pojasnila, kakšna bolezen sploh je zajčja mrzlica.
Skoraj leto dni po uničujočih poplavah naši dopisniki s terena poročajo o ljudeh, ki opozarjajo, da postopki za reševanje posledic tečejo prepočasi. Mnogi so namreč še vedno v negotovosti. Kot je v Slovenj Gradcu danes povedal vodja vladne službe za obnovo Boštjan Šefic, je skupno 16 družin prišlo do konca pogodb o cenitvah, večina med njimi je takšnih, ki so v poplavah ostali brez strehe nad glavo. V Slovenj Gradcu pa so danes predali ključe prve od novo zgrajenih hiš za poplavljene. Poimenovali so jo Hiša novega začetka. Zgradilo jo je radeljsko podjetje Pergola s skupaj še 41 drugimi donatorji iz vse Slovenije. Čeprav je občina želela podariti zemljišče, hiša pa je donacija, ni šlo brez zapletov, a tokrat s srečnim koncem. V Slovenj Gradcu je bila naša dopisnica Metka Pirc.
Da je družba zdrava in se optimalno razvija, mora izkoristiti vse svoje potenciale. Če ena polovica ljudi ni vključenih, je manj uspešna. Podatki kažejo, da to velja tudi na vodilnih mestih v gospodarstvu, ko gre za zastopanost žensk in moških. Evropska unija je zato že pred časom začela spodbujati uravnoteženo zastopanost obeh spolov tudi v podjetjih, a ker je oblikovala le priporočila, ukrepi pa niso bili obvezni, v minulih dveh desetletjih ni bilo pravega napredka. Zato je Unija sprejela direktivo o tako imenovanih spolnih kvotah. Slovenija naj bi jo v svoj pravni red prenesla z novelo zakona o gospodarskih družbah, ki jo je vlada pred počitnicami poslala v parlament. O rešitvah in pomislekih smo se pogovarjali z generalno direktorico direktorata za notranji trg na Ministrstvu z gospodarstvo Karlo Pinter ter članico upravnega odbora Združenja Manager in izvršno direktorico Boston Consulting Group Melanie Seier Larsen.
Joe Biden je po umiku iz predsedniške tekme izrazil vso podporo Kamali Harris in ta je potrdila, da se bo potegovala za demokratsko predsedniško nominacijo. Ali bo to spremenilo predsedniško kampanjo oziroma kaj ta sprememba, za mnoge pričakovana in nujna, pomeni? Trenutno dogajanje je komentiral novinarski kolega Matej Šurc. FOTO: Pixabay
Kljub temu, da smo sredi poletja, marsikdo že pogleduje proti novemu študijskem letu. Med poletjem študenti namreč tradicionalno oddajo vlogo, če bi želeli bivati pri zasebnikih in v študentskih domovih. Prošnjo za podaljšanje bivanja je treba poslati do 16. avgusta. Več o pravilni oddaji vloge in o tem kakšen je interes mladih za bivanje pri zasebnikih, nam je zaupal Igor Brlek iz Študentskega doma Ljubljana.
Na javnem kopališču v Slovenskih konjicah so pripravili jubilejni 20. mednarodni dogodek Dan brez vozička. To akcijo so poimenovali tudi »Voda vzame, voda vrne«. Za ljudi z gibalnimi ovirami so namreč začeli prirejati potapljaške tečaje, ob tem tudi opozarjajo, da je pri skokih v vodo treba biti previden. V zadnjem obdobju so dogajanje razširili. Lani so vodne aktivnosti prvič omogočili tudi starostnikom, letos pa še ljudem z motnjami v duševnem razvoju.
Danes mineva leto dni, odkar je obsežen vetrolom na širšem območju Radovne, Krme in Kota spremenil krajino in podrl ogromne površine gozdov. Na tem območju so izvajalci že pospravili osemdeset odstotkov podrtih ali poškodovanih dreves. Sanacija je bila zelo zahtevna zaradi težko dostopnih in strmih območij. Prvega avgusta pa bodo odprli tudi cesto v dolino Krme. Aljana Jocif se je o poteku sanacije po lanskoletnem vetrolomu pogovarjala z Jernejem Avsenekom, vodjo blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Fotografija: Arhiv Zavoda za gozdove Slovenije
Rekreacija poleti da, ampak previdno. Predvsem naj bodo pozorni slabše telesno pripravljeni, tisti, ki imajo povišano telesno temperaturo zaradi okužbe ali pa imajo večjo telesno težo. Ker je preventiva boljša od kurative, je nekaj opozoril in pojasnil za varno rekreacijo tudi poleti, dala dr. Petra Zupet, dr. med. specialistka medicine športa in profesorica športne vzgoje, ki dela na Inštitutu za medicino in šport v Ljubljani, ki letos obeležuje 10 let delovanja.
Poletne mesece verjetno težko preživimo brez hlajenja v vodi. Na srečo v Ljubljani kot tudi v drugih mestih po Sloveniji obratuje kar nekaj kopališč. Eno izmed večjih in bolje obiskanih je tudi Kopališče Kodeljevo, ki deluje že zadnjih 40 let in sprejme kar do 2000 obiskovalcev hkrati. Tja se je na višku kopalne sezone podala Lucija Vidergar in preverila tamkajšnji utrip. Bere Darja Pograjc.
V teh dneh, natančneje od 7. do 20. julija, poteka letos že dvajseto srečanje Etno Histeria World Orchestra, ki združuje več kot šestdeset vrhunskih glasbenikov iz 18 držav. Idejni vodja orkestra je Matija Solce. Z njim se je pogovarjala Simona Moličnik.
Ekstremni vremenski pojavi so v porastu in zadnja neurja z debelo točo so poškodovala tudi sončne elektrarne. Paneli so zasnovani tako, da prenesejo različne vremenske vplive, toda na njihovo vzdržljivost vpliva več dejavnikov, celo naklon strehe. Kako je z vremenskimi vplivi, ob kakšnih poškodbah je potrebno panele zamenjati, kako je s pogostimi požari sončnih elektrarn in zavarovanjem?
Slovensko veleposlaništvo na Hrvaškem je lani začelo s prakso objave uporabnih priporočil in konzularnih informacij za številne slovenske turiste, ki se te dni odpravljajo na počitnice na Hrvaško. Od nujnih telefonskih številk in kontaktov, potrebnih osebnih dokumentov, zdravstvenega zavarovanja, prijave prebivanja, pa do pravil vedenja v cestnem in morskem prometu. Odziv je bil odličen, zato so se tudi letos odločili za enako potezo, uporabne informacije so objavljene na spletni strani slovenskega zunanjega ministrstva. S slovenskim veleposlanikom na Hrvaškem Gašperjem Dovžanom se je o tem pogovarjala naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard.
V Milwaukeeju v Združenih državah Amerike se nadaljuje republikanska strankarska konvencija, ki uradno potrjuje Donalda Trumpa za kandidata stranke na novembrskih predsedniških volitvah. Tam je tudi naš dopisnik Andrej Stopar.
24. leto zapored bo v Novem mestu avgusta potekal festival Jazzinty. Kreativni in raznolik koncertni program spremlja intenzivna enotedenska glasbena delavnica, ki vsako poletje Novo mesto spremeni v osrednje neformalno izobraževalno središče za področje jazzovske glasbe v tem delu Evrope. Jazzinty je v več kot dveh desetletjih izobrazil preko 1000 udeležencev delavnic ter izvedel več kot 250 koncertov slovenskih in mednarodnih glasbenikov. Več o delavnicah je z umetniško vodjo festivala, Ano Čop, spregovorila glasbena urednica Alja Kramar.
Izhodišča pokojninske reforme so znana. 40 let zavarovalne dobe ostaja, kakšni bodo starostni pogoji, pa bo stvar pogajanj s socialnimi partnerji. Ob začetku javne razprave se je Urška Jereb pogovarjala s kolegom z Dela Karlom Lipnikom. Uvodoma je podal krovno oceno reforme, nujne tako za vzdržnost javnih financ kot za zagotavljanje varne starosti prihodnjim generacijam.
Neveljaven email naslov