Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po podatkih slovenske policije v Sloveniji trenutno prebiva 295 migrantov. Velika večina (254) jih živi in stanuje v ljubljanskem Azilnem domu in njegovih izpostavah, 20 v Centru za tujce v Postojni, preostali pa v kriznem centru za mlade in pri zasebnikih. Slednji so azilanti, ki jim je Ministrstvo za notranje zadeve priznalo status begunca ali status mednarodne zaščite. To pomeni, da se morajo izseliti iz azilnega doma in poiskati svoje prebivališče, največkrat pri zasebnikih.
Po podatkih slovenske policije v Sloveniji trenutno prebiva 295 migrantov. Velika večina (254) jih živi in stanuje v ljubljanskem Azilnem domu in njegovih izpostavah, 20 v Centru za tujce v Postojni, preostali pa v kriznem centru za mlade in pri zasebnikih. Slednji so azilanti, ki jim je Ministrstvo za notranje zadeve priznalo status begunca ali status mednarodne zaščite. To pomeni, da se morajo izseliti iz azilnega doma in poiskati svoje prebivališče, največkrat pri zasebnikih.
Ko Ministrstvo za notranje zadeve prosilcu za azil odobri status mednarodne zaščite, ga napoti na nevladno Društvo za razvoj in povezovanje družbenih ved in kultur Odnos, ki izvaja program pomoči pri integraciji oseb s pridobljenim statusom. Strokovna delavka in predsednica društva Odnos Irena Zajc pove, da je ravno čas od izhoda iz azilnega doma do vselitve v novo stanovanje najtežje premostljiv.
Osebe z mednarodno zaščito so do letošnjega aprila prejele ob izhodu iz azilnega doma prvo denarno pomoč, ki je znašala 288 evrov, vendar se je ob spremembi zakona ta pomoč ukinila. Torej človek, ki naj bi zaživel na novo in se poskušal integrirati, se tudi zaradi teh omejitev zelo težko.
Iskanje stanovanja otežujejo odzivi javnosti, ki izhajajo iz strahov in predsodkov. Pogovarjali smo se z Otarjem iz Afrike, ki je odkar prebiva v Sloveniji zamenjal 3 stanovanja.
Prvo vprašajo, kdo plača najemnino. Poveš, da ministrstvo plača in on bo rekel ne. Potrebuješ službo, da delaš, in potem lahko plačaš. Drugi problem je včasih varščina. Moraš plačati skupaj najemnino in varščino.
Otar pove, da trenutno živi v stanovanju najemodajalca bosanskih korenin, ki je (zaradi svoje begunske izkušnje) do njega prijazen in razumevajoč. Afriški priseljenec trenutno načrtuje opravljanje izpita iz slovenščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. S predsodki pa se srečuje pri iskanju službe, ki je še vedno nima, kljub vsakodnevnemu pošiljanju prošenj.
“Slovenija ni prva država, ki se spopada s tem problemom. Država bi morala osebam z mednarodno zaščito zagotoviti namestitev. Če bi predstavniki občin ali države hoteli, bi ta problem lahko rešili v enem mesecu,” pove Hakim, ki je v Slovenijo prišel iz Maroka. Pove nam, da se integracijski proces začne z zaposlitvijo.
Osebe z mednarodno zaščito se lažje dotaknejo lune kot pa dobijo delo v Sloveniji. Nimajo socialne mreže, nihče jih ne ščiti, soočajo se z jezikovnimi preprekami. Problem je tudi, da se v Sloveniji zaposlitev pogosto najde prek zvez in preteklih odnosov, namesto prek Zavoda za zaposlovanje.
Hakim se kljub temu ni vdal. Svoj čas je namenil prostovoljnemu delu in s tem širil svojo socialno mrežo. Februarja je našel zaposlitev.
Ko je stanovanjsko vprašanje rešeno, se na podlagi najemne pogodbe prijavi stalno oz. začasno prebivališče, odvisno od statusa najemnika. Sledi odpiranje bančnega računa, prijava na Zavod za zaposlovanje in podajanje vlog za socialno pomoč. Šele nato pride na vrsto proces vključevanja v družbo, ki se začne z vpisom v jezikovni tečaj slovenščine in k dodatnim aktivnostim. Žal velik problem ostaja odziv okolice, razloži Zajčeva.
Se da včasih lepo dogovoriti, vedno pa tudi ne. Včasih so (op.a. najemodajalci) že samo zaradi barve kože nestrpni ali pa zelo arogantno dajo vedeti, da tujcev ne želijo.
Na tem področju je še ogromno dela. Tako v sami skupnosti kot pri povezovanju odgovornih institucij.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Po podatkih slovenske policije v Sloveniji trenutno prebiva 295 migrantov. Velika večina (254) jih živi in stanuje v ljubljanskem Azilnem domu in njegovih izpostavah, 20 v Centru za tujce v Postojni, preostali pa v kriznem centru za mlade in pri zasebnikih. Slednji so azilanti, ki jim je Ministrstvo za notranje zadeve priznalo status begunca ali status mednarodne zaščite. To pomeni, da se morajo izseliti iz azilnega doma in poiskati svoje prebivališče, največkrat pri zasebnikih.
Po podatkih slovenske policije v Sloveniji trenutno prebiva 295 migrantov. Velika večina (254) jih živi in stanuje v ljubljanskem Azilnem domu in njegovih izpostavah, 20 v Centru za tujce v Postojni, preostali pa v kriznem centru za mlade in pri zasebnikih. Slednji so azilanti, ki jim je Ministrstvo za notranje zadeve priznalo status begunca ali status mednarodne zaščite. To pomeni, da se morajo izseliti iz azilnega doma in poiskati svoje prebivališče, največkrat pri zasebnikih.
Ko Ministrstvo za notranje zadeve prosilcu za azil odobri status mednarodne zaščite, ga napoti na nevladno Društvo za razvoj in povezovanje družbenih ved in kultur Odnos, ki izvaja program pomoči pri integraciji oseb s pridobljenim statusom. Strokovna delavka in predsednica društva Odnos Irena Zajc pove, da je ravno čas od izhoda iz azilnega doma do vselitve v novo stanovanje najtežje premostljiv.
Osebe z mednarodno zaščito so do letošnjega aprila prejele ob izhodu iz azilnega doma prvo denarno pomoč, ki je znašala 288 evrov, vendar se je ob spremembi zakona ta pomoč ukinila. Torej človek, ki naj bi zaživel na novo in se poskušal integrirati, se tudi zaradi teh omejitev zelo težko.
Iskanje stanovanja otežujejo odzivi javnosti, ki izhajajo iz strahov in predsodkov. Pogovarjali smo se z Otarjem iz Afrike, ki je odkar prebiva v Sloveniji zamenjal 3 stanovanja.
Prvo vprašajo, kdo plača najemnino. Poveš, da ministrstvo plača in on bo rekel ne. Potrebuješ službo, da delaš, in potem lahko plačaš. Drugi problem je včasih varščina. Moraš plačati skupaj najemnino in varščino.
Otar pove, da trenutno živi v stanovanju najemodajalca bosanskih korenin, ki je (zaradi svoje begunske izkušnje) do njega prijazen in razumevajoč. Afriški priseljenec trenutno načrtuje opravljanje izpita iz slovenščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. S predsodki pa se srečuje pri iskanju službe, ki je še vedno nima, kljub vsakodnevnemu pošiljanju prošenj.
“Slovenija ni prva država, ki se spopada s tem problemom. Država bi morala osebam z mednarodno zaščito zagotoviti namestitev. Če bi predstavniki občin ali države hoteli, bi ta problem lahko rešili v enem mesecu,” pove Hakim, ki je v Slovenijo prišel iz Maroka. Pove nam, da se integracijski proces začne z zaposlitvijo.
Osebe z mednarodno zaščito se lažje dotaknejo lune kot pa dobijo delo v Sloveniji. Nimajo socialne mreže, nihče jih ne ščiti, soočajo se z jezikovnimi preprekami. Problem je tudi, da se v Sloveniji zaposlitev pogosto najde prek zvez in preteklih odnosov, namesto prek Zavoda za zaposlovanje.
Hakim se kljub temu ni vdal. Svoj čas je namenil prostovoljnemu delu in s tem širil svojo socialno mrežo. Februarja je našel zaposlitev.
Ko je stanovanjsko vprašanje rešeno, se na podlagi najemne pogodbe prijavi stalno oz. začasno prebivališče, odvisno od statusa najemnika. Sledi odpiranje bančnega računa, prijava na Zavod za zaposlovanje in podajanje vlog za socialno pomoč. Šele nato pride na vrsto proces vključevanja v družbo, ki se začne z vpisom v jezikovni tečaj slovenščine in k dodatnim aktivnostim. Žal velik problem ostaja odziv okolice, razloži Zajčeva.
Se da včasih lepo dogovoriti, vedno pa tudi ne. Včasih so (op.a. najemodajalci) že samo zaradi barve kože nestrpni ali pa zelo arogantno dajo vedeti, da tujcev ne želijo.
Na tem področju je še ogromno dela. Tako v sami skupnosti kot pri povezovanju odgovornih institucij.
V Sloveniji je kar 25 % odraslih, ki razumejo le preprosta besedila, nabor besedil v lahkem branju pa je izjemno omejen. Strokovnjaki poudarjajo, da bi morali uzakoniti, da morajo biti birokratski dopisi razumljivi vsem, saj v nasprotnem primeru lahko država manipulira z državljani, predvsem s tistimi z intelektualno oviro. FOTO: Pixabay
V dvorani Državnega sveta sta se v organizaciji Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ter Slovenske krovne zveze za psihoterapijo včeraj popoldne odvila posvet in okrogla miza Izzivi psihoterapije v slovenskem prostoru - različni pogledi, skupne rešitve. Namen posveta je bil predstavitev različnih strokovnih stališč na temo psihoterapije s ciljem poiskati skupne rešitve, ki bi pripomogle k enakopravnemu reguliranju tega področja. V Sloveniji si namreč psihoterapevti prizadevajo pripraviti zakon o psihoterapiji, s katerim bi regulirali ta poklic. Z zakonom se zapleta, ker imajo v zdravstvenem sistemu zadržke do psihoterapevtov, ki nimajo osnovne izobrazbe iz medicine oz. psihologije. Posvet o psihoterapiji je spremljala Cirila Štuber. foto: Benjamin Beci/Fixmedia
Ob dnevu varne rabe interneta strokovnjaki opozarjajo, da je trenutno v Sloveniji od 2000 do 3000 mladih, ki niso sposobni končati osnovne ali srednje šole, ker nepravilno uporabljajo nove tehnologije. Med najbolj ranljivimi osebami na spletu pa niso samo otroci in mladostniki temveč tudi starejši in osebe z intelektualno oviro. Te so zaradi ovire dovzetne za različne sugestije, posledično so večkrat žrtve različnih zlorab, ki se pogosto iz virtualnega sveta prestavijo v realnega. Ne upoštevajo že osnovnih pravil varne rabe interneta, zato pride do izmenjave golih fotografij in srečanj v živo z neznanci, za katere se izkaže, da niso to, za kar so se izdajali. FOTO: Pixabay
Tri kmetije in tri ustanove s področja socialnega varstva sodelujejo pri zanimivem projektu z zagonetnim naslovom: »Izvajanje primarne preventive za urjenje kognitivnih funkcij ranljivih skupin na kmetijah.« V praksi pa to ne pomeni nič drugega, kot da dijaki Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šole iz Postojne pridno izdelujejo in dopolnjujejo pripomočke oziroma igrače za ranljive skupine, kmetije nudijo prostor za preizkušanje teh izdelkov in prilagajajo svoje poti tako, da so dostopne tudi gibalno oviranim, ustanove pa med drugim nudijo svoje strokovno znanje. Sabrina Mulec je obiskala srednješolce in njihove mentorje ter se pogovarjala z gospodarjem ene izmed kmetij.
Obisk gora, na leto jih obišče okoli 1, 7 milijona obiskovalcev, se iz leta v leto povečuje. Z večjim obiskom narašča tudi število gorskih nesreč, ki je bilo lani rekordno. Gorski reševalci so imeli 687 posredovanj. Pred novo planinsko sezono številne organizacije, tudi turistične, krepijo sodelovanje s Planinsko zvezo, Gorsko-reševalno zvezo in Združenjem gorskih vodnikov, da bi skupaj izboljšali skupaj varnost v gorskem svetu.
Navdih za besedilo slovenskega evrovizijskega aduta, pesmi Veronika, ki jo poje Raiven, je bila Veronika Deseniška. Čeprav o njej ni veliko ohranjenih zgodovinskih dejstev, pa je njena ljubezenska zgodba s celjskim grofom Friderikom II. (drugim) bila upodobljena v številnih umetniški delih, zaslediti jo je mogoče celo v hrvaški, češki, italijanski in nemški literaturi.
Na trasi gradnje drugega tira Divača Koper smo ob izkopu predorov ravno zdaj priča najbolj množičnim odkritjem kraških pojavov. Z izkopi so pričeli pred dvema letoma in pol, tokratna odkritja pa pripisujejo prečkanju Beško-Ocizeljskega jamskega sistema. Strokovnjaki so na podlagi geoloških raziskav in preteklih izkušenj ob gradnji avtoceste napovedali, da se bo tekom gradnje odkrilo 100 manjših in 10 večjih kraških pojavov. Do zdaj so napovedi precej točne.
Tilen Artač in Aleksander Pozvek o novi generaciji Radia Ga Ga. Prva oddaja z novimi liki in novimi koncepti bo na sporedu 9. februarja 2024.
Končala se je več kot mesec dni dolga javna razprava o predlogu novega zakona o medijih, ki bo po trditvah ministrstva za kulturo eden najsodobnejših medijskih zakonov v Evropi. Rok, do katerega so lahko združenja in organizacije s področja novinarstva in medijev ter druge interesne skupine posredovale ministrstvu svoje predloge in pripombe, se je iztekel včeraj. Pripomb na predlagane rešitve je veliko, saj zakon posega na številna interesna področja. Največ kritik je glede predlaganega načina sofinanciranja medijskih vsebin.
Pred 10-imi leti, v noči med 31.januarjem in 1. februarjem, je Postojno in okoliške kraje prizadela naravna katastrofa nepredstavljivih razsežnosti. Žled je okoval vse, kar se je okovati dalo. Drevesa so popuščala pod pritiski, padala na elektro omrežje in trgala vode, rušili so se drogovi, velik del Notranjske je ostal v temi, ljudi je zeblo, saj ogrevanje v večini objektov ni delovalo, pretrgani so bili komunikacijski vodi. Ponekod – tudi v predelih Postojne - elektrike ni bilo več kot 10 dni. In kot pravi naša dopisnica Sabrina Mulec – če tega nisi doživel, si ne moreš predstavljati.
V nekaterih slovenskih mestih in krajih so te dni presežene dnevne mejne vrednosti delcev PM 10. Na obremenjevanje zraka s formaldehidom in fenolom na območju industrijske cone Trata pa opozarja tudi Civilna iniciativa Moja Škofja Loka, ki je včeraj na dobro obiskani tribuni Zlo formaldehida in fenolov v Godešiču opozorila na nevarnosti rakotvornih spojin in probleme monitoringa, zato bo nujna zakonska ureditev tega področja. Knauf Insulation po uradnih meritvah, ki jih opravljajo v podjetju dvakrat na leto, izpusti v zrak 18,2 tone zelo nevarnih, rakotvornih snovi. Zato si civilna iniciativa in občina Škofja Loka skupaj prizadevajo za čimprejšnje izboljšanje razmer, saj onesnažen zrak povzroča vrsto bolezni. Onesnaženje zraka poleg industrije povzročajo tudi kurišča in promet. Prispevek Aljane Jocif.
Poslanci so soglasno potrdili novelo Zakona o volitvah v državni zbor, s katero so vrnili volilno pravico okoli 4000 osebam pod skrbništvom, med katerimi je največ oseb z intelektualno oviro. Osebe pod skrbništvom bodo lahko sodelovale že na junijskih volitvah v Evropski parlament. FOTO: Pixabay
V Rimu se je včeraj odvil celodnevni vrh med Italijo in Afriko, ki so se ga udeležili voditelji Evropske in Afriške unije ter kar 22-ih afriških držav. Italija se je kmalu po izbruhu vojne v Ukrajini ponudila za novo vozlišče evropske preskrbe s fosilnimi energenti iz severne Afrike – vlada Giorgie Meloni pa je zdaj napovedala še obširnejši program sodelovanja z afriškimi državami. O namenih, dejanskih vložkih ter možnostih, ki si jih s tem odpira Italija, se je v živo iz Rima z Jankom Petrovcem pogovarjala Darja Groznik.
Zdravniki in zobozdravniki že tretji teden stavkajo. V sindikatu Fides, ki stavko vodi, naj bi do srede prešteli umike soglasij za nadurno delo, kar naj bi – po mnenju nekaterih poznavalcev – resno ogrozilo javno zdravstvo. Pacienti smo talci, pravi zastopnik pacientovih pravic. Marjan Sušelj. Talci česa oziroma koga? Talci vlade, Fidesa, neuspešnih pogajanj, talci sistema in odprtih problemov, ki se vlečejo že leta? To je vprašanje za poslušalke in poslušalce.
Po petmesečnem premoru Radia Ga Ga je znano, kako se bo nadaljevala tradicija satiričnega pretresanja družbenega dogajanja. 9. februarja se oddaja ob 10.05 z nekoliko drugačnim konceptom, a uveljavljeno zasedbo, vrača na Prvi program Radia Slovenija. Več v pogovoru z v.d. odgovornim urednikom Prvega Danijelom Poslekom.
Plastika v morju vs. gensko spremenjeni organizmi
Zveza združenj za vrednote NOB je po včerajšnjem dnevu spomina na žrtve holokavsta v Ljubljani pripravila slovesnost, na kateri je bilo večkrat izpostavljeno trpljenje otrok tako v sodobnih konfliktih, denimo v Gazi, kot v času holokavsta. Slavnostna govornica, zunanja ministrica Tanja Fajon, je izpostavila, da se zlo ne sme dopuščati in da je danes naloga vseh, ki imajo odgovornost za mirno reševanje sporov, neumorno iskati poti do miru za vse ljudi, zlasti otroke.
Potem, ko je prejšnji teden minister za javno upravo Franc Props razveljavil razpis za krepitev aktivnih državljanskih pravic, so se odzvale izbrane nevladne organizacije.
Sanje Antona Fenkart je Koroška Slovenka, doma iz Celovca, ki je na Dunaju študirala astronomijo, že dobro leto pa v CERNU, in sicer kot pomočnica urednika revije Cern Courier, ki piše o novostih na področju fizike delcev, predvsem za zainteresirano strokovno javnost. Mojca Delač je med obiskom organizacije, kjer so pred dobrim desetletjem odkrili tudi Higgsov bozon, Sanje Fenkart povabila pred mikrofon Prvega.
Bolniki z diabetesom, ki so se do zdaj zdravili v diabetološki ambulanti Klinike Golnik v kranjskem zdravstvenem domu, bodo morali od prvega aprila naprej zdravljenje nadaljevati na Golniku. Kranjska občina je od zasebnega lastnika z denarjem Osnovnega zdravstva Gorenjske za 1, 3 milijona evrov kupila dodatne prostore, ki jih je do zdaj za ambulantno dejavnost najemala klinika Golnik. V diabetološki ambulanti timsko in celostno obravnavajo paciente. Vodja internistične in diabetološke dejavnosti na Kliniki Golnik zdravnik internist Marjan Kristanc, je zaskrbljen, da bo nova lokacija za številne kronične bolnike z omejitvami vplivala na slabšo odzivnost pacientov z diabetesom in nadaljnji potek zdravljenja. V diabetološki ambulanti na leto obravnavajo okoli 9 tisoč pacientov, glavnina jih je z območja mestne občine. Prispevek Aljane Jocif.
Neveljaven email naslov