Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po podatkih slovenske policije v Sloveniji trenutno prebiva 295 migrantov. Velika večina (254) jih živi in stanuje v ljubljanskem Azilnem domu in njegovih izpostavah, 20 v Centru za tujce v Postojni, preostali pa v kriznem centru za mlade in pri zasebnikih. Slednji so azilanti, ki jim je Ministrstvo za notranje zadeve priznalo status begunca ali status mednarodne zaščite. To pomeni, da se morajo izseliti iz azilnega doma in poiskati svoje prebivališče, največkrat pri zasebnikih.
Po podatkih slovenske policije v Sloveniji trenutno prebiva 295 migrantov. Velika večina (254) jih živi in stanuje v ljubljanskem Azilnem domu in njegovih izpostavah, 20 v Centru za tujce v Postojni, preostali pa v kriznem centru za mlade in pri zasebnikih. Slednji so azilanti, ki jim je Ministrstvo za notranje zadeve priznalo status begunca ali status mednarodne zaščite. To pomeni, da se morajo izseliti iz azilnega doma in poiskati svoje prebivališče, največkrat pri zasebnikih.
Ko Ministrstvo za notranje zadeve prosilcu za azil odobri status mednarodne zaščite, ga napoti na nevladno Društvo za razvoj in povezovanje družbenih ved in kultur Odnos, ki izvaja program pomoči pri integraciji oseb s pridobljenim statusom. Strokovna delavka in predsednica društva Odnos Irena Zajc pove, da je ravno čas od izhoda iz azilnega doma do vselitve v novo stanovanje najtežje premostljiv.
Osebe z mednarodno zaščito so do letošnjega aprila prejele ob izhodu iz azilnega doma prvo denarno pomoč, ki je znašala 288 evrov, vendar se je ob spremembi zakona ta pomoč ukinila. Torej človek, ki naj bi zaživel na novo in se poskušal integrirati, se tudi zaradi teh omejitev zelo težko.
Iskanje stanovanja otežujejo odzivi javnosti, ki izhajajo iz strahov in predsodkov. Pogovarjali smo se z Otarjem iz Afrike, ki je odkar prebiva v Sloveniji zamenjal 3 stanovanja.
Prvo vprašajo, kdo plača najemnino. Poveš, da ministrstvo plača in on bo rekel ne. Potrebuješ službo, da delaš, in potem lahko plačaš. Drugi problem je včasih varščina. Moraš plačati skupaj najemnino in varščino.
Otar pove, da trenutno živi v stanovanju najemodajalca bosanskih korenin, ki je (zaradi svoje begunske izkušnje) do njega prijazen in razumevajoč. Afriški priseljenec trenutno načrtuje opravljanje izpita iz slovenščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. S predsodki pa se srečuje pri iskanju službe, ki je še vedno nima, kljub vsakodnevnemu pošiljanju prošenj.
“Slovenija ni prva država, ki se spopada s tem problemom. Država bi morala osebam z mednarodno zaščito zagotoviti namestitev. Če bi predstavniki občin ali države hoteli, bi ta problem lahko rešili v enem mesecu,” pove Hakim, ki je v Slovenijo prišel iz Maroka. Pove nam, da se integracijski proces začne z zaposlitvijo.
Osebe z mednarodno zaščito se lažje dotaknejo lune kot pa dobijo delo v Sloveniji. Nimajo socialne mreže, nihče jih ne ščiti, soočajo se z jezikovnimi preprekami. Problem je tudi, da se v Sloveniji zaposlitev pogosto najde prek zvez in preteklih odnosov, namesto prek Zavoda za zaposlovanje.
Hakim se kljub temu ni vdal. Svoj čas je namenil prostovoljnemu delu in s tem širil svojo socialno mrežo. Februarja je našel zaposlitev.
Ko je stanovanjsko vprašanje rešeno, se na podlagi najemne pogodbe prijavi stalno oz. začasno prebivališče, odvisno od statusa najemnika. Sledi odpiranje bančnega računa, prijava na Zavod za zaposlovanje in podajanje vlog za socialno pomoč. Šele nato pride na vrsto proces vključevanja v družbo, ki se začne z vpisom v jezikovni tečaj slovenščine in k dodatnim aktivnostim. Žal velik problem ostaja odziv okolice, razloži Zajčeva.
Se da včasih lepo dogovoriti, vedno pa tudi ne. Včasih so (op.a. najemodajalci) že samo zaradi barve kože nestrpni ali pa zelo arogantno dajo vedeti, da tujcev ne želijo.
Na tem področju je še ogromno dela. Tako v sami skupnosti kot pri povezovanju odgovornih institucij.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Po podatkih slovenske policije v Sloveniji trenutno prebiva 295 migrantov. Velika večina (254) jih živi in stanuje v ljubljanskem Azilnem domu in njegovih izpostavah, 20 v Centru za tujce v Postojni, preostali pa v kriznem centru za mlade in pri zasebnikih. Slednji so azilanti, ki jim je Ministrstvo za notranje zadeve priznalo status begunca ali status mednarodne zaščite. To pomeni, da se morajo izseliti iz azilnega doma in poiskati svoje prebivališče, največkrat pri zasebnikih.
Po podatkih slovenske policije v Sloveniji trenutno prebiva 295 migrantov. Velika večina (254) jih živi in stanuje v ljubljanskem Azilnem domu in njegovih izpostavah, 20 v Centru za tujce v Postojni, preostali pa v kriznem centru za mlade in pri zasebnikih. Slednji so azilanti, ki jim je Ministrstvo za notranje zadeve priznalo status begunca ali status mednarodne zaščite. To pomeni, da se morajo izseliti iz azilnega doma in poiskati svoje prebivališče, največkrat pri zasebnikih.
Ko Ministrstvo za notranje zadeve prosilcu za azil odobri status mednarodne zaščite, ga napoti na nevladno Društvo za razvoj in povezovanje družbenih ved in kultur Odnos, ki izvaja program pomoči pri integraciji oseb s pridobljenim statusom. Strokovna delavka in predsednica društva Odnos Irena Zajc pove, da je ravno čas od izhoda iz azilnega doma do vselitve v novo stanovanje najtežje premostljiv.
Osebe z mednarodno zaščito so do letošnjega aprila prejele ob izhodu iz azilnega doma prvo denarno pomoč, ki je znašala 288 evrov, vendar se je ob spremembi zakona ta pomoč ukinila. Torej človek, ki naj bi zaživel na novo in se poskušal integrirati, se tudi zaradi teh omejitev zelo težko.
Iskanje stanovanja otežujejo odzivi javnosti, ki izhajajo iz strahov in predsodkov. Pogovarjali smo se z Otarjem iz Afrike, ki je odkar prebiva v Sloveniji zamenjal 3 stanovanja.
Prvo vprašajo, kdo plača najemnino. Poveš, da ministrstvo plača in on bo rekel ne. Potrebuješ službo, da delaš, in potem lahko plačaš. Drugi problem je včasih varščina. Moraš plačati skupaj najemnino in varščino.
Otar pove, da trenutno živi v stanovanju najemodajalca bosanskih korenin, ki je (zaradi svoje begunske izkušnje) do njega prijazen in razumevajoč. Afriški priseljenec trenutno načrtuje opravljanje izpita iz slovenščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. S predsodki pa se srečuje pri iskanju službe, ki je še vedno nima, kljub vsakodnevnemu pošiljanju prošenj.
“Slovenija ni prva država, ki se spopada s tem problemom. Država bi morala osebam z mednarodno zaščito zagotoviti namestitev. Če bi predstavniki občin ali države hoteli, bi ta problem lahko rešili v enem mesecu,” pove Hakim, ki je v Slovenijo prišel iz Maroka. Pove nam, da se integracijski proces začne z zaposlitvijo.
Osebe z mednarodno zaščito se lažje dotaknejo lune kot pa dobijo delo v Sloveniji. Nimajo socialne mreže, nihče jih ne ščiti, soočajo se z jezikovnimi preprekami. Problem je tudi, da se v Sloveniji zaposlitev pogosto najde prek zvez in preteklih odnosov, namesto prek Zavoda za zaposlovanje.
Hakim se kljub temu ni vdal. Svoj čas je namenil prostovoljnemu delu in s tem širil svojo socialno mrežo. Februarja je našel zaposlitev.
Ko je stanovanjsko vprašanje rešeno, se na podlagi najemne pogodbe prijavi stalno oz. začasno prebivališče, odvisno od statusa najemnika. Sledi odpiranje bančnega računa, prijava na Zavod za zaposlovanje in podajanje vlog za socialno pomoč. Šele nato pride na vrsto proces vključevanja v družbo, ki se začne z vpisom v jezikovni tečaj slovenščine in k dodatnim aktivnostim. Žal velik problem ostaja odziv okolice, razloži Zajčeva.
Se da včasih lepo dogovoriti, vedno pa tudi ne. Včasih so (op.a. najemodajalci) že samo zaradi barve kože nestrpni ali pa zelo arogantno dajo vedeti, da tujcev ne želijo.
Na tem področju je še ogromno dela. Tako v sami skupnosti kot pri povezovanju odgovornih institucij.
Zdaj pa le pripravite svoje ure, kajti nastavili jih bomo na točen čas. Če boste obiskali konce, ki jih danes odkriva naša radijska ekipa, boste v Bosljivi Loki lahko opazili kip »vurmoharja«. Gre za poklon predstavnikom obrti, ki je bila izredno značilna za Osilniško dolino. Vurmoharji so bili prodajalci in popravljalci ur, ki so nekaj mesecev v letu preživeli po svetu. Zelo dobro se jih spomni tudi urar Milan Pajnič, ki se je rodil v zgornji Kolpski dolini leta 1938 in otroštvo ter zgodnjo mladost preživljal v vasi Gašparci. Je prava zakladnica zgodb in spominov o vurmoharjih. Najbrž ni naključje, da je tudi sam svojo poklicno pot posvetil uram in urarstvu, pravzaprav je to celi družini rezalo kruh, obrt je prevzel tudi njegov sin. Mojca Delač je Milana Pajniča obiskala v urarski delavnici v Kočevju.
Naš terenski radijski studio je s cvetjem okrasila gospa Anica Ožbolt iz Bosljive Loke, ki je še z dvema ustvarjalkama cvetja iz (krep) papirja, vpisana v register nesnovne kulturne dediščine. S cvetovi so krasili ob različnih dogodkih in kot pravi sogovornica, seže ta obrt daleč nazaj v zgodovino doline. Potreben je seveda čas in spretni prsti, cvetje pa je, preden ga podarimo, potrebno shraniti v temi. Zakaj? Lahko slišite v posnetku!
V terenskem radijskem studiu v nekdanji šoli v Osilnici se je Rok Valenčič pogovarjal z županjo Osilnice Alenko Kovač. Osilnica je po številu prebivalcev najmanjša občina v državi. Glavni cilj je dokončati dom starejših, ki je v tretji gradbeni fazi in stagnira že 15 let. S tem bi priskrbeli dragocena delovna mesta v občini in hkrati poskrbeli za starostnike v teh krajih. Govorila je tudi o življenju o obmejni občini, slišali boste lahko tudi, zakaj se bolj kot medveda boji klopa.
Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani so danes podelili Jesenkove nagrade 2023, najvišja priznanja za pedagoške, raziskovalne in strokovne dosežke na področju biotehniških ved. Jesenkova nagrajenka za življenjsko delo v letu 2023 je prof. dr. Nataša Poklar Ulrih, ki je zaznamovala razvoj raziskav na področju živilsko-prehrambne verige v Sloveniji. Na dogodku pa so predstavili tudi druge raziskovalne dosežke in izzive na področju živilsko-prehrambne verige ter BFestival 2023, namenjen predstavitvi raziskovalnih dosežkov v letu 2022 širši javnosti.
Tretji teden v marcu je Teden možganov. Ta projekt v Sloveniji bliža delovanje tega našega neverjetnega organa že od leta 2004. Vsako leto je tematsko obarvano, letošnja tema, ki so jo izbrali pa – jezik. Zakaj? Kot so zapisali organizatorji je »Jezik je sopotnik, ki nas spremlja celo življenje, z njim se učimo in prenašamo znanje. Omogoča nam, da se povezujemo in zbližujemo, prav tako pa lahko tudi razdira vezi med nami in ščuva drug proti drugemu. Beseden, nebeseden, znakovni, jezik dotika … Brez jezika si je težko predstavljati življenje v družbi. Kakšna pa je v vsem tem vloga možganov? Kako jezik oblikuje naše miselne procese, našo nevrofiziologijo?«. To so vprašanja na katera bodo odgovarjali v naslednjih dneh. Na vprašanja Mojce Delač pa sta o Tednu možganov in jeziku odgovarjali vodji organizacijske ekipe Tedna Možganov, Erika Škerlj in Lara Jereb.
Danes je Gregorjevo, dan, ko se ptički ženijo. Sinoči so po stari navadi »luč v vodo vrgli«, po rekah in potokih pa so zaplavali gregorčki. Na Gorenjskem ta običaj vrsto let ohranjajo v Tržiču, Kropi, Železnikih, Kamni Gorici in drugod. Običaj pa so z ustvarjalno delvnico prvič oživili tudi na Zgornji Beli ter tako obudili tradicijo spuščanja gregorčkov po potoku Belca.
Danes sta Dijaška organizacija Slovenije in minister za vzgojo in izobraževanje v Ljubljani slavnostno podelila priznanje naj dijakinja in naj dijak. To sta dijakinja mednarodne mature na II. gimnaziji Maribor Gaja Đukanović Babič in Luka Vaupot, prav tako dijak tega programa, ki pa je lani obiskoval Gimnazijo Ravne na Koroškem. Namen projekta Dijaške organizacije Slovenije je izbrati aktivne dijake in dijakinje, ki so uspešni ne le na učnem področju, ampak se v prostem času ukvarjajo tudi z različnimi obšolskimi dejavnostmi, so uspešni na tekmovanjih in družbeno angažirani na različnih področjih.
Vsako leto za rakom dojk ali rodil zboli približno 2 tisoč 250 žensk, od teh je polovica v delovnem razmerju. Tiste, ki se nato po uspešnem onkološkem zdravljenju vračajo na delovna mesta, imajo pri tem veliko težav. O problemih, njihovih rešitvah in pravicah, do katerih so bolnice upravičene, so spregovorile strokovnjakinje na okrogli mizi Združenja Evropa Donna.
Potrošništvo in hitra moda nas silita v nakup vedno novih oblačil, ki so po zelo nizkih cenah dostopne praktično na vsakem vogalu. Toda ali se kdaj vprašamo, kje pristanejo naša zavržena oblačila? Bruseljski Changing markets foundation je v sklopu svoje raziskave Trashion razkril, da je trgovina z rabljenimi oblačili, ki jih v Evropi zavržemo, v svojem bistvu zgolj izvoz odpadkov. V Keniji tako nastajajo ogromna smetišča z odpadnimi oblačili, ki jih v večini primerov ni mogoče razgraditi. Ker so ta oblačila neuporabna, jih lokalni prebivalci sežigajo za kuhanje jedi, s čimer v zrak spuščajo nevarne delce, ki ogrožajo zdravje otrok in ostalih prebivalcev. Od požganih oblačil namreč ostane mikroplastika, ki se vpija v zemljo, iz rek odteka v morje, našli so jo tudi v človeških telesih. Nujna bi bila zato zakonska regulacija na samem začetku problema – torej v proizvodnji oblačil.
Težka življenjska in poklicna pot doktorice Eleonore Jenko Groyer
Ob mednarodnem dnevu žensk je voditeljica Tita Mayer pred mikrofon povabila tiste, ki smo jim zaupali svoj glas in politični mandat, da sprejemajo prave in dobre odločitve. Več o tem v čem se poslanke strinjajo, v čem se razhajajo in ali so pripravljene pri pomembnih temah stopiti onkraj ideologij, v današnji Aktualni temi.
Mednarodni dan žensk obeležuje njihovo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost. Podatki nacionalne raziskave na področju enakosti med spoloma na podeželju kažejo na veliko neenakost žensk. V kmečkem okolju poleg gospodinjstva ter skrbi za otroke in ostarele nase prevzemajo tudi tipično moška dela, s čimer ostajajo brez prostega časa. Ne glede na veliko količino opravljenega dela jih ogromno nima lastnega dohodka niti lastnega transakcijskega računa. V marsikateri kmečki družini so prav ženske tiste, pri katerih varčujejo pri socialnem zavarovanju. Veliko žensk na podeželju tako ostaja ekonomsko odvisnih, ubogljivih, ponižnih in brez glasu. V okviru projekta TERA, ki proučuje problematiko usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ljudi na podeželju se bo letos zvrstilo 20 delavnic za opolnomočenje in lažje doseganje enakovrednosti obeh spolov na podeželju. Brez tega ravnovesja ne bo trajnostnega razvoja podeželja. Problematiko osvetljuje Jernejka Drolec.
V Franciji danes vnovič potekajo stavke in množični protesti proti reformi pokojninskega sistema. Šole so zaprte in promet ohromljen. O tem, ali so protesti miroljubni, ali je reforma nujno potrebna, pa tudi o odzivih predsednika Macrona v pogovoru z našo dopisnico Mojco Širok.
Ob začetku jubilejnega, 40. slovenskega tedna boja proti raku, poteka pot geslom Slovenija pred novimi presejalnimi programi za raka, so na novinarski konferenci predstavili bistvene novosti, ki jih je svet Evropske unije sprejel lani decembra. To so prenovljena priporočila za presejalne programe. Med temi so novi, to so programi za odkrivanje pljučnega raka in raka prostate.
S februarjem se je zaključil triletni projekt Razvoj slovenščine v digitalnem okolju, vrednem štiri milijone evrov. Z njim so ustvarili nove digitalne tehnologije in pripomočke, kot so prostokodni prevajalnik, terminološki portal in celo razpoznavalnik govora. Pri slednjem gre za avtomatsko transkripcijo zvočnih datotek, česar do zdaj v slovenščini še nismo poznali - vsaj ne javno dostopno. Dosežek je za manjši evropski jezik, kot je slovenščina, seveda ogromen, a težava tiči na nasprotni strani. To je bil zgolj projekt in ne strategija digitalizacije jezika. Strokovnjake zato skrbi, da bo slovenščina v zelo pomembnem obdobju hitre digitalizacije jezikov zaspala. In rešitev? Ponovno, kot že nekajkrat v zadnjem času, bi se morali zgledovati po Estoniji.
V Slovenj Gradcu so začeli drugo dobrodelno akcijo znane katrce nekdanjega predsednika Boruta Pahorja. Za 60 tisoč evrov so jo odkupili trije bratje Fratar iz Dravograda. Za katrco zdaj zbirajo prostovoljne prispevke, saj želijo poskrbeti za še več denarja za otroke, obolele za rakom. O dobrodelni akciji in o tem, kako se pelje tako stara katrca se je s tremi brati pogovarjala naša dopisnica Metka Pirc.
Ob mednarodnem dnevu osveščanja o okužbi s HPV, ki povzroča raka materničnega vratu, stroka opozarja na možnosti preventivnega vedenja, na učinkovito cepljenje proti HPV, odzivanje v presejalne program ZORA ter redno udeležbo pri ginekologu. Vse to v kombinaciji lahko privede do tega, da bi bil rak materničnega vratu prvi med raki, ki bi ga lahko odpravili. O načinu okužbe, posledicah in preventivi se je Helena Lovinčič pogovarjala z Urško Ivanuš iz Onkološkega inštituta.
Po napovedih strokovnjakov nas bo leta 2050 že 10 milijard. Bo zemlja zmogla zadovoljiti naše potrebe in se pri tem še obnavljati? Znanstveniki pravijo, da seveda ne. Spremembe na številnih področjih so nujne. Kaj pa, če bi vsi živeli v enem samem mestu, velikem kot ameriška zvezna država Teksas, ostale dele planeta pa bi prepustili globalni divjini? To radikalno idejo ponuja Liam Young. Z njim se je pogovarjala Urška Henigman.
Pretekli teden je na povabilo Britanskega veleposlaništva v Sloveniji v Ljubljano prišel britanski alpinist in pisec, Tom Livingstone, ki ga je slovenska javnost spoznala leta 2018 po uspešno preplezanem Latoku 1 v Pakistanu, skupaj s Slovencema Alešem Česnom in Luko Stražarjem. Za ta podvig, ki se je štiri desetletja zdel nedosegljiv, je trojica prejela nagrado Zlati cepin. Ob obisku Slovenije, ki ga izkoristil tudi za plezanje, je Toma Livingstona v radijski studio povabila Mojca Delač. Foto: Barbara Navala
V Barceloni se danes končuje eden največjih sejmov mobilnih telefonov in telekomunikacij. V ospredju sejma, ki je vrata odprl v ponedeljek, so poleg najnovejših pametnih mobilnih telefonov, ki se lahko napolnijo že v manj kot desetih minutah, v ospredju tudi umetna inteligenca, mreženje v oblakih in vzpostavitev telekomunikacijskega omrežja 6G. Sogovornik: Matjaž Ropret.
Neveljaven email naslov