Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nekaj več kot 10 % Slovencev in Slovenk mora za dostop do zdrave pitne vode v svojem gospodinjstvu poskrbeti samih. S kakšnimi težavami se soočajo in kako zdrava je voda, ki jo pijejo, je preverila Andreja Gradišar.
7 tisoč ljudi nima vode v svojih domovih
Po podatkih Ministrstva za okolje se z vodo iz javnih vodovodov v Sloveniji oskrbuje nekaj manj kot 89 % prebivalcev. Na prvi pogled je število ljudi, ki morajo sami poskrbeti za dostop do pitne vode majhen – a ko odstotke pretvorimo, to nanese okoli 200 tisoč Slovenk in Slovencev. Prebivalcev Slovenije, ki v svojem domu sploh nimajo dostopa do vode je 7 tisoč. Pitno vodo lahko po zakonu zagotavlja le oblast, v Sloveniji je to v pristojnosti občin. Kje morajo zagotoviti javni vodovod, določa Uredba o oskrbi s pitno vodo, ki navaja območja, kjer živi 50 ali več prebivalcev s stalnim prebivališčem ter je hkrati gostota poseljenosti večja od 5 prebivalcev na hektar. Pitno vodo pa morajo zagotavljati tudi na drugih območjih, razen če imajo ljudje, ki živijo tam, lastno oskrbo.
Podatki iz letnega poročila o kakovosti pitne vode v letu 2015 kažejo, da je oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda največja v Primorski statistični regiji, kjer je 100 %, najmanjša v Zasavski, kjer je 71 %. Ministrstvo za okolje je izračunalo, da stane gradnja kilometra vodovodnega omrežja od 100 do 400 tisoč evrov. Kot razlaga vodja oddelka za prostor, okolje in gospodarske javne službe na občini Hrastnik Tomaž Sihur, lahko zaradi pomanjkanja denarja lokalne oblasti vodovodni sistem večinoma dograjujejo le z evropskimi sredstvi.
Prebivalci, ki nimajo dostopa do javnega vodovodnega omrežja, morajo vodovod za oskrbo svojih gospodinjstev seveda zgraditi na lastne stroške. Prijava domačega vodnjaka ali vrtine je obvezna od leta 2004. Za izdajo vodnega dovoljenja lastniki plačajo nekaj manj kot 23 € upravne takse, vsako leto pa morajo glede na količino porabljene vode plačati še vodno povračilo. Če tega ne storijo, jim grozi plačilo globe.
Pravilnik o pitni vodi določa, da je potrebno letni monitoring kakovosti pitne vode izvajati na vodovodih, iz katerih dnevno povprečno priteče vsaj 10 m3 pitne vode, in na tistih, iz katerih se oskrbuje več kot 50 oseb ali pa so namenjeni javnim objektom, objektom za proizvodnjo in promet živil ter objektom za pakiranje pitne vode. Kot razlaga dr. Nataša Sovič iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, kjer opravljajo letni monitoring, se nepravilnosti večkrat pojavljajo pri vodovodih, iz katerih se napaja manj oseb.
Irena Veninšek-Perpar, dr. med. z Nacionalnega inštituta za javno zdravje se s temi ugotovitvami strinja in našteva zdravstvena tveganja, ki so jim izpostavljeni ljudje, ki sami skrbijo za pitno vodo v svojih gospodinjstvih:
Lahko gre za popolnoma ustrezne vodooskrbne sisteme in je voda zdravstveno ustrezna, lahko pa vsebuje razne mikrobiološke in/ali kemijske dejavnike tveganja, ki ogrožajo zdravje uporabnikov. Na teh vodovodih obstaja tveganje, da je voda fekalno osenažena. Prebivalci, ki pijejo tako vodo, so izpostavljeni povečanemu tveganju za širjenje črevesnih nalezljivih bolezni. Prisotna so lahko razna kemijska onesnaževala kot kovine, pesticidi, nitrati.
Mali zasebni vodovodi tudi pogosteje nimajo ustreznega upravljanja, ne ustrezne priprave pitne vode, na slabšo kakovost pitne vode vplivajo dotrajani cevovodi in povečana količina padavin. Ljudje, ki pijejo vodo iz takšnih vodovodov, lahko to seveda nesejo na analizo v pooblaščene laboratorije, a morajo zanjo plačati.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nekaj več kot 10 % Slovencev in Slovenk mora za dostop do zdrave pitne vode v svojem gospodinjstvu poskrbeti samih. S kakšnimi težavami se soočajo in kako zdrava je voda, ki jo pijejo, je preverila Andreja Gradišar.
7 tisoč ljudi nima vode v svojih domovih
Po podatkih Ministrstva za okolje se z vodo iz javnih vodovodov v Sloveniji oskrbuje nekaj manj kot 89 % prebivalcev. Na prvi pogled je število ljudi, ki morajo sami poskrbeti za dostop do pitne vode majhen – a ko odstotke pretvorimo, to nanese okoli 200 tisoč Slovenk in Slovencev. Prebivalcev Slovenije, ki v svojem domu sploh nimajo dostopa do vode je 7 tisoč. Pitno vodo lahko po zakonu zagotavlja le oblast, v Sloveniji je to v pristojnosti občin. Kje morajo zagotoviti javni vodovod, določa Uredba o oskrbi s pitno vodo, ki navaja območja, kjer živi 50 ali več prebivalcev s stalnim prebivališčem ter je hkrati gostota poseljenosti večja od 5 prebivalcev na hektar. Pitno vodo pa morajo zagotavljati tudi na drugih območjih, razen če imajo ljudje, ki živijo tam, lastno oskrbo.
Podatki iz letnega poročila o kakovosti pitne vode v letu 2015 kažejo, da je oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda največja v Primorski statistični regiji, kjer je 100 %, najmanjša v Zasavski, kjer je 71 %. Ministrstvo za okolje je izračunalo, da stane gradnja kilometra vodovodnega omrežja od 100 do 400 tisoč evrov. Kot razlaga vodja oddelka za prostor, okolje in gospodarske javne službe na občini Hrastnik Tomaž Sihur, lahko zaradi pomanjkanja denarja lokalne oblasti vodovodni sistem večinoma dograjujejo le z evropskimi sredstvi.
Prebivalci, ki nimajo dostopa do javnega vodovodnega omrežja, morajo vodovod za oskrbo svojih gospodinjstev seveda zgraditi na lastne stroške. Prijava domačega vodnjaka ali vrtine je obvezna od leta 2004. Za izdajo vodnega dovoljenja lastniki plačajo nekaj manj kot 23 € upravne takse, vsako leto pa morajo glede na količino porabljene vode plačati še vodno povračilo. Če tega ne storijo, jim grozi plačilo globe.
Pravilnik o pitni vodi določa, da je potrebno letni monitoring kakovosti pitne vode izvajati na vodovodih, iz katerih dnevno povprečno priteče vsaj 10 m3 pitne vode, in na tistih, iz katerih se oskrbuje več kot 50 oseb ali pa so namenjeni javnim objektom, objektom za proizvodnjo in promet živil ter objektom za pakiranje pitne vode. Kot razlaga dr. Nataša Sovič iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, kjer opravljajo letni monitoring, se nepravilnosti večkrat pojavljajo pri vodovodih, iz katerih se napaja manj oseb.
Irena Veninšek-Perpar, dr. med. z Nacionalnega inštituta za javno zdravje se s temi ugotovitvami strinja in našteva zdravstvena tveganja, ki so jim izpostavljeni ljudje, ki sami skrbijo za pitno vodo v svojih gospodinjstvih:
Lahko gre za popolnoma ustrezne vodooskrbne sisteme in je voda zdravstveno ustrezna, lahko pa vsebuje razne mikrobiološke in/ali kemijske dejavnike tveganja, ki ogrožajo zdravje uporabnikov. Na teh vodovodih obstaja tveganje, da je voda fekalno osenažena. Prebivalci, ki pijejo tako vodo, so izpostavljeni povečanemu tveganju za širjenje črevesnih nalezljivih bolezni. Prisotna so lahko razna kemijska onesnaževala kot kovine, pesticidi, nitrati.
Mali zasebni vodovodi tudi pogosteje nimajo ustreznega upravljanja, ne ustrezne priprave pitne vode, na slabšo kakovost pitne vode vplivajo dotrajani cevovodi in povečana količina padavin. Ljudje, ki pijejo vodo iz takšnih vodovodov, lahko to seveda nesejo na analizo v pooblaščene laboratorije, a morajo zanjo plačati.
Kako bo k varnosti pacientov v našem zdravstvenem sistemu prispeval predlagani zakon o kakovosti v zdravstvu, ki ga je vlada v ponedeljek poslala v parlamentarni postopek? O tem smo se ob svetovnem dnevu varnosti pacientov pogovarjali z ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel. Govorili smo tudi o obvladovanju napak, škodljivih dogodkov, o javni objavi izidov zdravljenja v bolnišnicah ter o odgovornosti vseh deležnikov v zdravstvu za večjo varnost in vzpostavljanju varnostne kulture.
Danes je Svetovni dan varnosti pacientov, ki je posvečen izboljšanju diagnostike za varnost pacientov. Danes več kot 30 zdravstvenih ustanov odpira svoja vrata, ljudem predstavljajo svoje delo, potekajo številni drugi dogodki, delavnice in predavanja, predstavitve društev bolnikov. Z radijskima dopisnikoma Jožetom Žuro in Aljano Jocif smo preverili, kako današnji svetovni dan obeležujejo v Novem mestu in na Gorenjskem.
V vsaj tretjini slovenskih občin bodo ta teden vseh sedem dni zaprte ulice, trgi in parkirišča. Avtomobili bodo te prostore odstopili otroški igri, kolesarjenju, pešačenju, poležavanju ob branju knjige in s tem opozorili, da vse prevelik del našega prostora zasedajo avtomobili. Čeprav se vse bolj zavedamo, da je to problem, pa prekomeren avtomobilski promet ostaja eden ključnih razvojnih izzivov Slovenije, s katerim se spopadamo precej neuspešno. Za prihod v glavno mesto, ki sprejema dnevno velik del migracij tako na delovna mesta kot v izobraževalne ustanove, še vedno večina izbere osebni avto, kljub temu, da si nihče ne želi stati v zastojih, ki veliko stanejo in povzročajo ogromno okoljsko škodo. Uporaba javnega potniškega prometa upada.
Kako zagotoviti, da bodo podjetja delovala čim bolj trajnostno, v sozvočju z lokalnim okoljem, zaposlenimi in državo? Kako preprečiti, da bi zaradi upokojevanja ustanoviteljev številnih malih podjetji, nastalih po osamosvojitvi, ta nehala poslovati? Eden od možnih načinov za doseganje teh ciljev je delavsko lastništvo, so prepričani v podjetjih, ki to že poznajo. Svoje izkušnje so predstavili na nedavnem srečanju v trboveljskem podjetniškem pospeševalniku Katapult. Obstaja več različnih oblik lastništva zaposlenih v podjetju, pristojno ministrstvo za solidarno prihodnost pa kot najboljšo ocenjuje lastniško zadrugo zaposlenih in jo namerava podpreti tudi s posebnim zakonom.
Slovenijo je obiskal eden najbolj uglednih in hkrati tudi finančno uspešnih znanstvenikov na svetu Nobelov nagrajenec Gregory Winter. Njegovo znanje je za človeštvo neprecenljivo; z zdravili, ki jim je odprl pot, se zdravi več deset milijonov bolnikov. Z Nobelovo nagrado nagrajeni molekularni biolog je včeraj popoldan svojo zgodbo o uspehu predstavil v polni predavalnici Fakultete za farmacijo. Po predavanju ga je pred radijski mikrofon ujel Iztok Konc in prof. Winter je odgovoril na nekaj vprašanj. Foto: Prvi
Divje kampiranje, vožnja s kolesi na zavarovanih območjih, kopanje v visokogorskih jezerih in potokih. To je le nekaj kršitev, s katerimi se soočajo nadzorniki v našem edinem narodnem parku. Kako se Triglavski narodni park bori proti kršitvam, ki ogrožajo njegovo neokrnjeno naravo? Vodja naravovarstvenih nadzornikov v TNP Sašo Hrovat je spregovoril tudi o kaznih za kršitelje in izzivih, s katerimi se sooča park zaradi neodgovornih obiskovalcev.
V letu 2023 je zaradi prevelike hitrosti v prometnih nesrečah umrlo 32 udeležencev. Verjetno katerega izmed nas nizke omejitve motijo, vendar so ključne za ohranjanje prometne varnosti. Za boljše rezultate v občinah nameščajo različne hitrostne ovire in opozorila. Strokovnjaki ugotavljajo, da je med učinkovitejšimi tako imenovana pametna prometna signalizacija, ki tudi manj posega v fizično okolje. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Marko Rozman.
Poletna turistična sezona, ki je za večino slovenskih občin glavni čas prihodkov iz turistične takse, se bliža koncu. Tako prebivalci Slovenije kot turisti iz drugih držav so dolžni v registriranem prenočitvenem obratu ob poravnavi storitve za prenočevanje oziroma ugodnosti, ki so jih deležni v kraju, plačati turistično in promocijsko takso. Kakšen je namen obeh taks in kako bodo občine v prihodnjem letu porabile denar iz turistične takse, je Julija Kandare izvedela pri Dubravki Kalin, generalni direktorici Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. O namenu promocijske takse, ki jo turist plača skupaj s turistično takso, pa se je pogovarjala z Martino Gojkošek, vodjo korporativnega PR-a na Slovenski turistični organizaciji.
Dopoldne smo v oddaji Prvi na obisku spoznali Grad Podčetrtek, ki je po letih propadanja zasijal v novi podobi. V Sloveniji naj bi imeli okrog 500 gradov in dvorcev. Usoda številnih je počasen propad, pri poskusih oživitve pa so težava neurejena lastništva in strog konservatorski pristop. Država naj bi skrbela za nekaj več kot 166 grajskih objektov. Marko Rozman se je za informacije obrnil tudi na državnega sekretarja iz ministrstva za kulturo. Matevž Čelik Vidmar je tako najprej nekoliko orisal trenutno stanje gradov in grajskih objektov v državi.
Slovenija je zgledno uredila zakone in predpise s področja preprečevanja korupcije, pri izvajanju in zaznavi korupcije pa se razmere slabšajo in vse bolj zaostaja za najboljšimi. Korupcija škodi tudi gospodarstvu, saj slabi konkurenčnost, z davki zbrana sredstva niso porabljena za dogovorjene namene. Komisija za preprečevanje korupcije in reprezentativna gospodarska in delodajalska združenja so zato objavila skupen poziv k transparentnosti, odgovornosti in poštenemu-integritetnemu poslovanju.
Junakinja otrok in odraslih Pika Nogavička je v soboto prevzela župansko lento in s tem oblast v Velenju. V tem komaj 65 let starem mestu je te dni vse v znamenju Pikinega festivala. Velja za največji otroški festival v Sloveniji, pripravljajo ga že 35 let. Letos ga pripravljajo pod geslom Na zeleno barvam svet in tako na poučne načine spodbujajo k skrbnemu ravnanju z okoljem, rahločutnemu odnosu do narave in ponovni uporabi izdelkov. Iz središča Velenja se v družbi Pike Nogavičke oglaša Metka Pirc.
Ob svetovnem dnevu fizioterapije fizioterapevti opozarjajo, da so čakalne dobe tako dolge, da pacienti pogosto pridejo do obravnave šele, ko bolečina že izzveni, ali takrat, ko bolečina postane že kronična. Povprečna čakalna doba za redno fizioterapevtsko obravnavo je 321 dni, zato poudarjajo, da so sistemski ukrepi nujni. Ob letošnjem svetovnem dnevu sicer opozarjajo na razširjeno težavo – bolečino v spodnjem delu hrbta. Ta prizadene 1 od 13 oseb.
Tudi letos Slovenska Karitas organizira dobrodelne akcije Za srce Afrike, Z delom do dostojnega življenja in Kupim kozo. Z zbranimi sredstvi pomagajo več tisoč ljudem iz držav, ki se soočajo s hudo revščino. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Darja Groznik.
Če želimo v prihodnje odločati o tem, ali bo umetna inteligenca delovala v najrazličnejših aplikacijah v slovenščini, potem potrebujemo slovensko umetno inteligenco, slovenski ChatGPT. Pri ameriškem podjetju OpenAI so sicer razvili ChatGPT, ki deluje v slovenščini, vendar ni odprt. Podjetja, ki bi želela v svojih aplikacijah uporabiti tovrstno tehnologijo, jo morajo odkupiti od OpenAI. Ko bo razvit slovenski veliki jezikovni model, pa bomo v Sloveniji odločali, kdo ga lahko uporabi. Načeloma bo ta model odprt. Za začetek pa bomo morali zbrati veliko besed, ogromno besed. Najbolje bi bilo, da bi na enem mestu zbrali 40 milijard besed, kar je skoraj vse, kar je bilo kdaj napisanega v slovenščini. Če bo manj, bo tudi delovalo. V ta namen se je začela nacionalna zbiralna akcija besedil za vzpostavitev slovenskega modela umetne inteligence.
V začetku septembra se vračamo v popolni delovni ritem, tudi če nismo bili dva meseca na dopustu – začetek šole je mejnik, ker se družina vrača v čisto drugačen vsakdanjik in to seveda vpliva tudi na delovni ritem v službi. Zinka Kosec, avtorica knjige Kako lažje preživeti vsak dan 8 ur v službi, o popočitniških izzivih v službi.
Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca je konec avgusta dopolnila 90 let. Pri 47-ih letih se je začela ukvarjati s tekom in teče še danes. Oldočila se je, da na ljubljanskem maratonu, ki bo 20. oktobra, preteče polovični maraton. Jasmina Kozina Praprotnik, ki je o njej napisala biografski roman O deklici, ki se ni pustila postarati, jo bo spremljala pri teku na ljubljanskih ulicah. Ali bo Kazimiri Lužnik uspelo izboljšati svetovni rekord na 21 kilometrov v njeni starostni kategoriji? Jana Bajželj se je pogovarjala z Jasmino in Urbanom Praprotnikom, ki je tekaški trener in profesor športne vzgoje. Na fotografiji sta Kazimira Lužnik in Jasmina Kozina Praprotnik
Svoj štiriletni mandat začenja nova predsednica uprave Radiotelevizije Slovenija Natalija Gorščak, ki je zdaj opravljala funkcijo vršilke dolžnosti predsednika uprave. Na ta položaj jo je z 11 glasovi imenoval Svet RTV. Natalija Gorščak je večino članov sveta prepričala s konkretnim programom in časovno določenimi ukrepi. Ob nastopu svojega mandata napoveduje spremembe, ki jih javnost tudi pričakuje. K spremembam javni zavod po njenem zavezuje tudi dvig RTV-prispevka.
Julija in avgusta se je kar nekaj mladih udeležilo olimpijad iz matematike, fizike, ekonomije in astronomije. Nadobudni tekmovalci so prinesli domov kar 13 medalj, poudarili pa so, da je bilo za dosežene rezultate potrebno zelo veliko truda in učenja. Vendar priprave, pa tudi nekateri drugi stroški, niso popolnoma kriti z javnimi sredstvi, ki jih priskrbita ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. Zato Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije upa na spremembe. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Klara Eva Kukovičič.
Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, Branko Ravnik, ki ga je vlada za mandat petih let imenovala pred nekaj več kot 100 dnevi, je na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavil prednostne naloge, s katerimi želi vplivati na bolj transparentne in bolj pravične poslovne odnose med deležniki v verigi preskrbe s hrano. Ta veriga vključuje primarno pridelavo, predelavo, distribucijo, veleprodajo in maloprodajo do končnega potrošnika. O novostih, ki jih z veliko zagrizenostjo namerava izpeljati novi »prehranski varuh« pa v pogovoru z Jernejko Drolec.
Včeraj se je na Bledu začel dvodnevni 19. Blejski strateški forum, letos poteka pod naslovom Svet vzporednih realnosti. O današnjih izstopajočih temah je več povedal Aleš Kocjan.
Neveljaven email naslov