Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poslanci Evropskega parlamenta so sredi septembra podprli pobudo, da bi vsakemu državljanu Evropske unije ob 18. rojstnem dnevu podarili brezplačno vozovnico Interrail. Na ta način naj bi mladi laže »odkrili lepote in raznovrstnost Evrope«, poleg tega naj bi s tem ukrepom spodbujali njihov občutek pripadnosti EU. Predlog trenutno preučuje Evropska komisija, ki je prvotno idejo že takoj na začetku nekoliko oklestila, saj je predlagala, da bi pripravili loterijo za brezplačne vozovnice. Če bi se zanje odločilo od 50 do 70 odstotkov mladih, bi namreč po nekaterih izračunih to Evropsko unijo stalo kar 1,5 milijarde evrov.
Družbene in gospodarske razsežnosti pobude Evropskega parlamenta
Poslanci Evropskega parlamenta so sredi septembra podprli pobudo, da bi vsakemu državljanu Evropske unije ob 18. rojstnem dnevu podarili brezplačno vozovnico Interrail. Na ta način naj bi mladi laže »odkrili lepote in raznovrstnost Evrope«, poleg tega naj bi s tem ukrepom spodbujali njihov občutek pripadnosti EU. Predlog trenutno preučuje Evropska komisija, ki je prvotno idejo že takoj na začetku nekoliko oklestila, saj je predlagala, da bi pripravili loterijo za brezplačne vozovnice. Če bi se zanje odločilo od 50 do 70 odstotkov mladih, bi namreč po nekaterih izračunih to Evropsko unijo stalo kar 1,5 milijarde evrov.
Po podatkih Eurostata je 18-letnikov, ki bi bili upravičeni do Interrail vozovnice za potovanje po Evropi, letno okoli 5 milijonov. V Sloveniji 18 let zadnja leta dopolni med 17 in 18 tisoč mladih. Eden od teh, ki bi se lahko odpravili na brezplačno potovanje, če bi bila pobuda sprejeta že v letošnjem letu, je tudi Nejc Arnež. Kot pravi, bi se na potovanje, če bi mu Interrail karto podarila EU, zagotovo odpravil. Denar za prenočišče, hrano in druga izdatke bi zaslužil z delom, ali bi si ga sposodil od staršev. Njegova prva izbira bi bil Pariz, saj se mu zdi, da je to zelo lepo mesto, z veliko znamenitosti, ki bi si jih lahko ogledal. “Mislim, da bi tako lahko spodbudili mlade, da čimveč potujejo, da si ogledajo svet, spoznajo navade in kulture različne ljudi. Da bi si razširili spekter, videli, kako je drugje, in tako ugotovili, da v Sloveniji ni tako slabo, kot se zdaj zdi,” še dodaja 18-letnik.
Na ravni Evrope zadnja leta prodajo okoli 300 tisoč Interrail kart, v kar so všteti kupci vseh starosti in vse različice karte, ne le enomesečne, ki naj bi jih prejeli polnoletni Evropejci. Slovenske železnice pa letno prodajo okoli 500 različnih Interrail kart. Kot razlaga Miloš Rovšnik, pomočnik direktorja Slovenskih železnic – Potniški promet, bi se, če bi bila pobuda Evropskega parlamenta sprejeta, njihov dobiček od Interrail kart lahko povečal tudi za desetkrat:
Govorimo o potencialno več kot 5 milijonih mladih. Glede na veljavne cene bi to lahko prineslo med eno milijardo ali milijardo in pol evrov prihodkov.
Tudi drugi evropski železniški prevozniki pozdravljajo pobudo evropskih poslancev. Menijo, da je to lahko dobra promocija za potovanja z vlaki. Rovšnik pravi, da je “zadeva pozitivna in da se je ne bi smeli otepati” in hkrati zagotavlja, da 5 milijonov novih potnikov ne bi povzročilo prevelike gneče na vlakih.
A dejstvo je, da vse države članice EU železniškega omrežja niti nimajo. Evropska komisija zato razmišlja tudi o tem, kako vključiti druge vrste javnega prevoza, razlaga komisarka za promet Violeta Bulc:
Za nas je najpomembnejše, da je vsaka rešitev popolnoma vključujoča. Pobuda gre v pravo smer in poiskali bomo ustrezne rešitve za mobilnost mladih na vseevropskem nivoju.
Nekateri ponudniki turističnih storitev zaradi manjše kupne moči raje kot mlade turiste privabljajo starejše, a kot razlaga Nina Pečoler z Mednarodnega inštituta za turizem so mladi potniki med 15. in 29. letom leta 2015 predstavljali več kot 23% vseh turistov, ki so se udeležili mednarodnih potovanj. Posledično je ta sektor postal eden od najhitreje rastočih segmentov mednarodnih potovanj.
“Mladi turisti neodvisno odkrivajo predvsem nove destinacije na katerih ostajajo dlje časa, skupno porabijo več denarja za potovanja kot ostali turisti in spoznavajo druge kulture, ki bogatijo njihova življenjska doživetja. Večinoma želijo odkrivati nove, turistično manj razvite destinacije ter manj časa preživijo v turistično bolj obleganih krajih. Mladi iz generacij 1980 do 2000 predstavljajo vplivne skupine potnikov, katerim tehnologija služi kot orodje za komuniciranje s širšo javnostjo. Večinoma delijo svoje navdušenje nad drugimi kraji in doživetji. Motivi potovanj so različni, prevladujejo pa potovanja povezana s študijem, prostovoljstvom, učenjem tujega jezika ali dela,” še dodaja Pečolerjeva. Na Mednarodnem inštitutu za turizem pobudo Evropskega parlamenta pozdravljajo, saj menijo, da je vsaka ideja, ki dodatno spodbuja mobilnost mladih in jim olajša potovanja do želene destinacije, korak v smeri socialno-ekonomskega razvoja.
Med cilji pobude so evropski poslanci naštevali večjo mobilnost mladih, enak dostop do mednarodnih potovanj, boj proti nezaposlenosti mladih, premagovanje stereotipov zaradi osebnega stika z drugačnimi, sklepanje mednarodnih prijateljstev in odnosov, več zanimanja mladih za EU in njene institucije ter politične procese.
Izredni profesor doktor Gregor Tomc z ljubljanske Fakultete za družbene vede pravi, da je večina teh ciljev nedosegljivih:
Problem EU je podoben, kot ga je imela nekoč Jugoslavija. Dejstvo je, da v EU ni Evropejcev, so le predstavniki nacionalnih držav. Tovrstne akcije so zaradi tega same po sebi čisto v redu. Zakaj 18-letniki ne bi dobili subvencioniranega potovanja po Evropi? To pa je tudi njihov skrajni domet.
Prav tako z enkratno izkušnjo nekajtedenskega potovanja po Evropi ne bi mogli preseči ksenofobije in trdo ugnezdenih stereotipov o drugih in drugačnih. Evropska komisija pa bi morala premisli tudi, kako vključiti 18-letnike iz nižjih slojev. Kot pravi dr. Tomc bi namreč, če ti ne bi imeli posebne prednosti napram vrstnikom iz premožnejših družin, vzpostavili le novo obliko diskriminacije.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Poslanci Evropskega parlamenta so sredi septembra podprli pobudo, da bi vsakemu državljanu Evropske unije ob 18. rojstnem dnevu podarili brezplačno vozovnico Interrail. Na ta način naj bi mladi laže »odkrili lepote in raznovrstnost Evrope«, poleg tega naj bi s tem ukrepom spodbujali njihov občutek pripadnosti EU. Predlog trenutno preučuje Evropska komisija, ki je prvotno idejo že takoj na začetku nekoliko oklestila, saj je predlagala, da bi pripravili loterijo za brezplačne vozovnice. Če bi se zanje odločilo od 50 do 70 odstotkov mladih, bi namreč po nekaterih izračunih to Evropsko unijo stalo kar 1,5 milijarde evrov.
Družbene in gospodarske razsežnosti pobude Evropskega parlamenta
Poslanci Evropskega parlamenta so sredi septembra podprli pobudo, da bi vsakemu državljanu Evropske unije ob 18. rojstnem dnevu podarili brezplačno vozovnico Interrail. Na ta način naj bi mladi laže »odkrili lepote in raznovrstnost Evrope«, poleg tega naj bi s tem ukrepom spodbujali njihov občutek pripadnosti EU. Predlog trenutno preučuje Evropska komisija, ki je prvotno idejo že takoj na začetku nekoliko oklestila, saj je predlagala, da bi pripravili loterijo za brezplačne vozovnice. Če bi se zanje odločilo od 50 do 70 odstotkov mladih, bi namreč po nekaterih izračunih to Evropsko unijo stalo kar 1,5 milijarde evrov.
Po podatkih Eurostata je 18-letnikov, ki bi bili upravičeni do Interrail vozovnice za potovanje po Evropi, letno okoli 5 milijonov. V Sloveniji 18 let zadnja leta dopolni med 17 in 18 tisoč mladih. Eden od teh, ki bi se lahko odpravili na brezplačno potovanje, če bi bila pobuda sprejeta že v letošnjem letu, je tudi Nejc Arnež. Kot pravi, bi se na potovanje, če bi mu Interrail karto podarila EU, zagotovo odpravil. Denar za prenočišče, hrano in druga izdatke bi zaslužil z delom, ali bi si ga sposodil od staršev. Njegova prva izbira bi bil Pariz, saj se mu zdi, da je to zelo lepo mesto, z veliko znamenitosti, ki bi si jih lahko ogledal. “Mislim, da bi tako lahko spodbudili mlade, da čimveč potujejo, da si ogledajo svet, spoznajo navade in kulture različne ljudi. Da bi si razširili spekter, videli, kako je drugje, in tako ugotovili, da v Sloveniji ni tako slabo, kot se zdaj zdi,” še dodaja 18-letnik.
Na ravni Evrope zadnja leta prodajo okoli 300 tisoč Interrail kart, v kar so všteti kupci vseh starosti in vse različice karte, ne le enomesečne, ki naj bi jih prejeli polnoletni Evropejci. Slovenske železnice pa letno prodajo okoli 500 različnih Interrail kart. Kot razlaga Miloš Rovšnik, pomočnik direktorja Slovenskih železnic – Potniški promet, bi se, če bi bila pobuda Evropskega parlamenta sprejeta, njihov dobiček od Interrail kart lahko povečal tudi za desetkrat:
Govorimo o potencialno več kot 5 milijonih mladih. Glede na veljavne cene bi to lahko prineslo med eno milijardo ali milijardo in pol evrov prihodkov.
Tudi drugi evropski železniški prevozniki pozdravljajo pobudo evropskih poslancev. Menijo, da je to lahko dobra promocija za potovanja z vlaki. Rovšnik pravi, da je “zadeva pozitivna in da se je ne bi smeli otepati” in hkrati zagotavlja, da 5 milijonov novih potnikov ne bi povzročilo prevelike gneče na vlakih.
A dejstvo je, da vse države članice EU železniškega omrežja niti nimajo. Evropska komisija zato razmišlja tudi o tem, kako vključiti druge vrste javnega prevoza, razlaga komisarka za promet Violeta Bulc:
Za nas je najpomembnejše, da je vsaka rešitev popolnoma vključujoča. Pobuda gre v pravo smer in poiskali bomo ustrezne rešitve za mobilnost mladih na vseevropskem nivoju.
Nekateri ponudniki turističnih storitev zaradi manjše kupne moči raje kot mlade turiste privabljajo starejše, a kot razlaga Nina Pečoler z Mednarodnega inštituta za turizem so mladi potniki med 15. in 29. letom leta 2015 predstavljali več kot 23% vseh turistov, ki so se udeležili mednarodnih potovanj. Posledično je ta sektor postal eden od najhitreje rastočih segmentov mednarodnih potovanj.
“Mladi turisti neodvisno odkrivajo predvsem nove destinacije na katerih ostajajo dlje časa, skupno porabijo več denarja za potovanja kot ostali turisti in spoznavajo druge kulture, ki bogatijo njihova življenjska doživetja. Večinoma želijo odkrivati nove, turistično manj razvite destinacije ter manj časa preživijo v turistično bolj obleganih krajih. Mladi iz generacij 1980 do 2000 predstavljajo vplivne skupine potnikov, katerim tehnologija služi kot orodje za komuniciranje s širšo javnostjo. Večinoma delijo svoje navdušenje nad drugimi kraji in doživetji. Motivi potovanj so različni, prevladujejo pa potovanja povezana s študijem, prostovoljstvom, učenjem tujega jezika ali dela,” še dodaja Pečolerjeva. Na Mednarodnem inštitutu za turizem pobudo Evropskega parlamenta pozdravljajo, saj menijo, da je vsaka ideja, ki dodatno spodbuja mobilnost mladih in jim olajša potovanja do želene destinacije, korak v smeri socialno-ekonomskega razvoja.
Med cilji pobude so evropski poslanci naštevali večjo mobilnost mladih, enak dostop do mednarodnih potovanj, boj proti nezaposlenosti mladih, premagovanje stereotipov zaradi osebnega stika z drugačnimi, sklepanje mednarodnih prijateljstev in odnosov, več zanimanja mladih za EU in njene institucije ter politične procese.
Izredni profesor doktor Gregor Tomc z ljubljanske Fakultete za družbene vede pravi, da je večina teh ciljev nedosegljivih:
Problem EU je podoben, kot ga je imela nekoč Jugoslavija. Dejstvo je, da v EU ni Evropejcev, so le predstavniki nacionalnih držav. Tovrstne akcije so zaradi tega same po sebi čisto v redu. Zakaj 18-letniki ne bi dobili subvencioniranega potovanja po Evropi? To pa je tudi njihov skrajni domet.
Prav tako z enkratno izkušnjo nekajtedenskega potovanja po Evropi ne bi mogli preseči ksenofobije in trdo ugnezdenih stereotipov o drugih in drugačnih. Evropska komisija pa bi morala premisli tudi, kako vključiti 18-letnike iz nižjih slojev. Kot pravi dr. Tomc bi namreč, če ti ne bi imeli posebne prednosti napram vrstnikom iz premožnejših družin, vzpostavili le novo obliko diskriminacije.
Že 17. leto Festival znanosti in umetnosti Hokus Pokus mlade znanstvenike privabi v prestolnico, natančneje v Pionirski dom. Letos v ospredje postavlja temo lastnosti snovi, vključuje pa interaktivne delavnice, izobraževalne vsebine in spremljevalni program. Hokus Pokus je danes popoldne namenjen tudi širši javnosti, vstop na festival pa je prost. Kaj se je v Pionirskem domu dogajalo včeraj, je preverila Lana Furlan.
Danes poteka zaključna konferenca evropskega projekta SELSI (Spoken Easy Language for Social Inclusion) z naslovom Tako lahko – Govorjeni lahki jezik za družbeno vključevanje, ki jo organizirata RTV Slovenija in Zavod RISA. Projekt združuje 7 organizacij partneric iz 5 držav – Italije, Litve, Latvije, Švedske in Slovenije ter spada na področje izobraževanja odraslih, v program Erasmus+. Sodelujoče organizacije so dve leti raziskovale in preizkušale načela lahkega govorjenega jezika ter pripravile smernice za strokovnjake, ki se z jezikovno komunikacijo ukvarjajo poklicno kot izobraževalci odraslih, novinarji in terapevti. Na RTV Slovenija informacije prilagajamo v dostopno obliko z namenom, da nas lahko spremlja čim širši krog poslušalcev, gledalcev in bralcev. Tako v teh dneh praznujemo tudi 10-letnico obstoja portala Dostopno.si. V več pa v prispevku Petre Medved.
V Posavju sobivajo z jedrsko elektrarno in zavedanjem o jedrski energiji že pet desetletij, ko so 1. decembra leta 1974 postavili temeljni kamen za Nuklearno elektrarno Krško. Ob jedrski elektrarni zadnje desetletje Posavci živijo tudi z zavedanjem, da bo tu še en jedrski objekt, odlagališče NSRAO, nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, ki se trenutno gradi. Jek 2 bi bil naslednji tak objekt, zato v Posavju to sobivanje z jedrskimi objekti doživljajo nekoliko drugače kot na primer v Ljubljani.
Na Hrvaškem, ki je solastnica Jedrske elektrarne Krško, za zdaj sploh ni javne razprave o možni graditvi drugega bloka nuklearke. O posvetovalnem referendumu, na katerega se slovenski državljani odpravljamo novembra, se v tamkajšnjih medijih ne poroča. Zato pa razvoj dogodkov pozorno spremlja hrvaški strokovnjak za nuklearno energijo, znanstvenik Tonči Tadić, s katerim se je v Zagrebu pogovarjala naša dopisnica Tanja Borčić Bernard.
Jezikoslovci običajno ne pričakujejo, da bo njihovo delo uspešnica. Pri spletnem portalu Fran pa se je zgodilo ravno to. Pred desetimi leti njegovi snovalci niti približno niso pričakovali, da ga bo na dan obiskalo več kot 180.000 iskalcev besed s tako rekoč vsega sveta. Pred svetovnim dnevom slovarjev o Franovih uspehih z dr. Nino Ledinek in dr. Andrejem Perdihom, ki Frana spremljata od njegovih prvih korakov.
Današnji mednarodni dan bele palice je namenjen ozaveščanju o posebnih potrebah in željah ljudi, ki živijo s slepoto ali s slabovidnostjo. Slepi in slabovidni si pri vsakodnevnem življenju pomagajo z raznimi tehnikami in pripomočki, med katerimi je najbolj prepoznavna bela palica. Ta je poleg tega, da slepemu pomaga pri zaznavanju ovir med hojo, tudi simbol slepih in slabovidnih. Posebno pozornost danes namenjajo tudi brajevi pisavi oziroma brajici, saj slepi ob njeni pomoči berejo, zapisujejo in dostopajo do tiskanih virov. Prispevek Petre Medved.
Na to vprašanje so odgovorili letošnji Nobelovi nagrajenci za ekonomijo, in sicer ameriški profesorji: Daron Acemoglu, Simon Johnson in James A Robinson. Konkretno so raziskovali kako družbene institucije vplivajo na gospodarski razvoj in posledično na neenakost med državami.
Danes so v Centru Rog razglasili letošnje prejemnike in prejemnice Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj, najvišjih državnih nagrad za znanost in inovacije. Izmed šestdesetih prispelih vlog je komisija za Zoisove nagrade in priznanja izbrala 15 najbolj izstopajočih dogodkov. Med nagrajenci je letos 14 moških in 4 ženske.
Oktober je mesec ozaveščanja o ADHD. Kratica, prevedena iz angleščine, pomeni primanjkljaj pozornosti in motnjo hiperaktivnosti. Za otroke z ADHD je značilno, da ne morejo biti dlje časa pri miru, se težko osredotočijo na dejavnosti, jih težje dokončajo in lahko imajo tudi vedenjske težave. Po ocenah strokovnjakov ima ADHD približno 8 do 10 odstotkov šoloobveznih otrok. Posamezniki z ADHD imajo lahko številne talente in so na posameznih področjih lahko zelo uspešni. To dokazujejo tudi znane osebnosti iz sveta umetnosti in športa.
Izraelska vojska je minuli teden večkrat napadla položaje mirovne misije Združenih narodov na jugu Libanona - UNIFIL, ki jo je OZN pred 46 leti ustanovila z namenom nadzorovanja izraelskega umika iz južnega dela Libanona in zagotavljanja miru in varnosti. Danes izraelski premier Benjamina Netanjahuja celo poziva Združene narode, naj umaknejo mirovne sile z območja spopadaov, češ da enote UNIFIL služijo kot živi ščit Hezbolahu. Med letoma 2006 in 2023 je v tej mirovni misiji Svetovne organizacije, ki se imenuje »začasna«, četudi na območju vztraja že skoraj pol stoletja, sodelovala tudi Slovenska vojska. O izkušnjah iz Libanona pred zadnjo eskalacijo sovražnosti med Izraelom in Hezbolahom se je Aleš Kocjan pogovarjal s polkovnikom Franjem Lipovcem in podpolkovnico Nino Raduha, ki sta poveljevala vsak svojemu kontingentu v Libanonu. Podpolkovnica Raduha je bila celo prva poveljnica kontingenta v skoraj pol stoletni zgodovini UNIFIL-a.
V antičnih družbah in srednjem veku so bile igrače preproste in ročno izdelane. Večinoma so bile nevtralne in niso bile ločene glede na spol, čeprav so se pojavljale določene razlike. S pojavom masovne proizvodnje v času industrializacije so igrače postale bolj raznolike. V 20. stoletju so se te delitve še bolj utrdile. Danes so igrače večinoma strogo razdeljene po spolu ali pa so nevtralne. V naslednjih minutah o igračah in stereotipih, o aktualnem pop-up projektu, ki opozarja, da družba že v zgodnjem otroštvu usmerja deklice in dečke na področja, na katerih naj bi delali kot odrasli. Na kakšen način poteka predstavitev tega stanja v pogovoru z vodjo socialnega marketinga Iz principa Tanjo Rudolf Čenčič.
Na rehabilitacijo v Slovenijo je v organizaciji ustanove Pustimo jim sanje - Fundacije Danila Türka danes prispela skupina desetih otrok iz Gaze. Gre za prvo skupino otrok od začetka zadnje vojne, potem ko je v minulih letih v Slovenijo na rehabilitacijo prišlo skupno že več kot 200 otrok. Med katerimi pa vsi niso preživeli izraelskih napadov v zadnjih mesecih. Več v pogovoru s predsednico iprave Fundacije Mojco Seliškar Toš
Pogovor s strokovnjakom za jedrsko varnost Miroslavom Gregoričem
Nobelovo nagrado za književnost je prejela južnokorejska pisateljica Han Kang, in sicer za napeto poetično prozo, ki se sooča z zgodovinskimi travmami in razkriva krhkost človekovega življenja,« so ob 13h sporočili na Švedski akademiji. V slovenščini jo poznamo po romanu Vegetarijanka, za katerega je prejela nagrado Mednarodni Booker.
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja strokovnjaki opozarjajo, da v Sloveniji, po podatkih Eurostata, živi kar 85 tisoč ljudi z depresivnimi motnjami. Poudarjajo, da depresija pri velikem deležu bolnikov povzroči začarani krog, kar je še najbolj značilno za tiste, ki se ne odzivajo na zdravljenje in jim predpisujejo vedno nova zdravila. Letošnji dan duševnega zdravja sicer v ospredje daje duševne stiske na delovnem mestu. Kar tretjina Slovencev se na delovnem mestu počuti slabo, s stiskami pa se pogosteje kot drugi soočajo tisti, ki delajo kot prekarni delavci.
V Stockholmu so dopoldne razglasili letošnje prejemnike Nobelove nagrade v kemiji. Ta je tokrat namenjena razmeroma mlademu področju biokemije, ki pa je v zadnjih nekaj letih z uporabo metod strojnega učenja doseglo skokovit napredek. Prejeli jo bodo ameriški znanstvenik David Baker za računalniško načrtovanje proteinov ter britansko-ameriški raziskovalni dvojec Demis Hassabis in John Jumper iz podjetja Google DeepMind za napovedovanje njihove strukture z umetno inteligenco. Sogovornik: - dr. Ajasja Ljubetič s Kemijskega inštituta in nekdanji podoktorski raziskovalec v laboratoriju Davida Bakerja
Letošnja sezona rasti gob, ki se je začela z januarjem in bo trajala do konca decembra, bo svoj vrhunec dosegla v drugi polovici oktobra. Vse pogosteje se dogaja, da glive naredijo zametek za gobo, vendar se njihova rast ustavi zaradi ekstremnih vremenskih pojavov in temperaturnih nihanj. Čeprav imamo Slovenci določeno zakonodajo na področju varstva narave, številni vanjo posegajo nepremišljeno. O pomenu gob za naš ekosistem se je Julija Kandare pogovarjala z Luko Šparlom, članom Gobarskega mikološkega društva Ljubljana. Kakšne so omejitve pri nabiranju gob in z njim povezane kršitve, pa se je pozanimala pri Urški Ahačič Pogačnik, direktorici Gozdarske inšpekcije. Foto: Julija Kandare
V tednu razglasitev Nobelovih nagrad je torek dan za fiziko. Toda letos morda le ni povsem tako. Letošnja nagrajenca sta namreč Američan John Hopfield in Britanec Geoffrey Hinton, ki sta Nobelovo nagrado prejela za razvoj umetnih nevronskih mrež. Te pa so temelj velike večine sodobnih aplikacij umetne inteligence.
Začel se je Teden otroka, ki se letos osredotoča na temo Otrok, nepopisan list. Osrednje sporočilo dogodka je: bodimo ustvarjalni, praznujmo otroštvo, bodimo otrokom vzor in jih vzgajajmo v odgovorne odrasle ljudi. Teden otroka že 70-o leto zapored organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije. Otroštvo je danes drugačno, kot je bilo nekoč. Vendar pa so vrednote, kot so prijateljstvo, pomoč drugemu in spoštovanje, brezčasne. To je bila tudi tema posveta ob Tednu otroka, ki ga je pripravila Zveza prijateljev mladine Slovenija.
Nobelova nagrada za medicino in fiziologijo letos v roke ameriškima znanstvenikoma Victorju Ambrosu in Garyu Ruvkunu
Neveljaven email naslov