Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poslanci Evropskega parlamenta so sredi septembra podprli pobudo, da bi vsakemu državljanu Evropske unije ob 18. rojstnem dnevu podarili brezplačno vozovnico Interrail. Na ta način naj bi mladi laže »odkrili lepote in raznovrstnost Evrope«, poleg tega naj bi s tem ukrepom spodbujali njihov občutek pripadnosti EU. Predlog trenutno preučuje Evropska komisija, ki je prvotno idejo že takoj na začetku nekoliko oklestila, saj je predlagala, da bi pripravili loterijo za brezplačne vozovnice. Če bi se zanje odločilo od 50 do 70 odstotkov mladih, bi namreč po nekaterih izračunih to Evropsko unijo stalo kar 1,5 milijarde evrov.
Družbene in gospodarske razsežnosti pobude Evropskega parlamenta
Poslanci Evropskega parlamenta so sredi septembra podprli pobudo, da bi vsakemu državljanu Evropske unije ob 18. rojstnem dnevu podarili brezplačno vozovnico Interrail. Na ta način naj bi mladi laže »odkrili lepote in raznovrstnost Evrope«, poleg tega naj bi s tem ukrepom spodbujali njihov občutek pripadnosti EU. Predlog trenutno preučuje Evropska komisija, ki je prvotno idejo že takoj na začetku nekoliko oklestila, saj je predlagala, da bi pripravili loterijo za brezplačne vozovnice. Če bi se zanje odločilo od 50 do 70 odstotkov mladih, bi namreč po nekaterih izračunih to Evropsko unijo stalo kar 1,5 milijarde evrov.
Po podatkih Eurostata je 18-letnikov, ki bi bili upravičeni do Interrail vozovnice za potovanje po Evropi, letno okoli 5 milijonov. V Sloveniji 18 let zadnja leta dopolni med 17 in 18 tisoč mladih. Eden od teh, ki bi se lahko odpravili na brezplačno potovanje, če bi bila pobuda sprejeta že v letošnjem letu, je tudi Nejc Arnež. Kot pravi, bi se na potovanje, če bi mu Interrail karto podarila EU, zagotovo odpravil. Denar za prenočišče, hrano in druga izdatke bi zaslužil z delom, ali bi si ga sposodil od staršev. Njegova prva izbira bi bil Pariz, saj se mu zdi, da je to zelo lepo mesto, z veliko znamenitosti, ki bi si jih lahko ogledal. “Mislim, da bi tako lahko spodbudili mlade, da čimveč potujejo, da si ogledajo svet, spoznajo navade in kulture različne ljudi. Da bi si razširili spekter, videli, kako je drugje, in tako ugotovili, da v Sloveniji ni tako slabo, kot se zdaj zdi,” še dodaja 18-letnik.
Na ravni Evrope zadnja leta prodajo okoli 300 tisoč Interrail kart, v kar so všteti kupci vseh starosti in vse različice karte, ne le enomesečne, ki naj bi jih prejeli polnoletni Evropejci. Slovenske železnice pa letno prodajo okoli 500 različnih Interrail kart. Kot razlaga Miloš Rovšnik, pomočnik direktorja Slovenskih železnic – Potniški promet, bi se, če bi bila pobuda Evropskega parlamenta sprejeta, njihov dobiček od Interrail kart lahko povečal tudi za desetkrat:
Govorimo o potencialno več kot 5 milijonih mladih. Glede na veljavne cene bi to lahko prineslo med eno milijardo ali milijardo in pol evrov prihodkov.
Tudi drugi evropski železniški prevozniki pozdravljajo pobudo evropskih poslancev. Menijo, da je to lahko dobra promocija za potovanja z vlaki. Rovšnik pravi, da je “zadeva pozitivna in da se je ne bi smeli otepati” in hkrati zagotavlja, da 5 milijonov novih potnikov ne bi povzročilo prevelike gneče na vlakih.
A dejstvo je, da vse države članice EU železniškega omrežja niti nimajo. Evropska komisija zato razmišlja tudi o tem, kako vključiti druge vrste javnega prevoza, razlaga komisarka za promet Violeta Bulc:
Za nas je najpomembnejše, da je vsaka rešitev popolnoma vključujoča. Pobuda gre v pravo smer in poiskali bomo ustrezne rešitve za mobilnost mladih na vseevropskem nivoju.
Nekateri ponudniki turističnih storitev zaradi manjše kupne moči raje kot mlade turiste privabljajo starejše, a kot razlaga Nina Pečoler z Mednarodnega inštituta za turizem so mladi potniki med 15. in 29. letom leta 2015 predstavljali več kot 23% vseh turistov, ki so se udeležili mednarodnih potovanj. Posledično je ta sektor postal eden od najhitreje rastočih segmentov mednarodnih potovanj.
“Mladi turisti neodvisno odkrivajo predvsem nove destinacije na katerih ostajajo dlje časa, skupno porabijo več denarja za potovanja kot ostali turisti in spoznavajo druge kulture, ki bogatijo njihova življenjska doživetja. Večinoma želijo odkrivati nove, turistično manj razvite destinacije ter manj časa preživijo v turistično bolj obleganih krajih. Mladi iz generacij 1980 do 2000 predstavljajo vplivne skupine potnikov, katerim tehnologija služi kot orodje za komuniciranje s širšo javnostjo. Večinoma delijo svoje navdušenje nad drugimi kraji in doživetji. Motivi potovanj so različni, prevladujejo pa potovanja povezana s študijem, prostovoljstvom, učenjem tujega jezika ali dela,” še dodaja Pečolerjeva. Na Mednarodnem inštitutu za turizem pobudo Evropskega parlamenta pozdravljajo, saj menijo, da je vsaka ideja, ki dodatno spodbuja mobilnost mladih in jim olajša potovanja do želene destinacije, korak v smeri socialno-ekonomskega razvoja.
Med cilji pobude so evropski poslanci naštevali večjo mobilnost mladih, enak dostop do mednarodnih potovanj, boj proti nezaposlenosti mladih, premagovanje stereotipov zaradi osebnega stika z drugačnimi, sklepanje mednarodnih prijateljstev in odnosov, več zanimanja mladih za EU in njene institucije ter politične procese.
Izredni profesor doktor Gregor Tomc z ljubljanske Fakultete za družbene vede pravi, da je večina teh ciljev nedosegljivih:
Problem EU je podoben, kot ga je imela nekoč Jugoslavija. Dejstvo je, da v EU ni Evropejcev, so le predstavniki nacionalnih držav. Tovrstne akcije so zaradi tega same po sebi čisto v redu. Zakaj 18-letniki ne bi dobili subvencioniranega potovanja po Evropi? To pa je tudi njihov skrajni domet.
Prav tako z enkratno izkušnjo nekajtedenskega potovanja po Evropi ne bi mogli preseči ksenofobije in trdo ugnezdenih stereotipov o drugih in drugačnih. Evropska komisija pa bi morala premisli tudi, kako vključiti 18-letnike iz nižjih slojev. Kot pravi dr. Tomc bi namreč, če ti ne bi imeli posebne prednosti napram vrstnikom iz premožnejših družin, vzpostavili le novo obliko diskriminacije.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Poslanci Evropskega parlamenta so sredi septembra podprli pobudo, da bi vsakemu državljanu Evropske unije ob 18. rojstnem dnevu podarili brezplačno vozovnico Interrail. Na ta način naj bi mladi laže »odkrili lepote in raznovrstnost Evrope«, poleg tega naj bi s tem ukrepom spodbujali njihov občutek pripadnosti EU. Predlog trenutno preučuje Evropska komisija, ki je prvotno idejo že takoj na začetku nekoliko oklestila, saj je predlagala, da bi pripravili loterijo za brezplačne vozovnice. Če bi se zanje odločilo od 50 do 70 odstotkov mladih, bi namreč po nekaterih izračunih to Evropsko unijo stalo kar 1,5 milijarde evrov.
Družbene in gospodarske razsežnosti pobude Evropskega parlamenta
Poslanci Evropskega parlamenta so sredi septembra podprli pobudo, da bi vsakemu državljanu Evropske unije ob 18. rojstnem dnevu podarili brezplačno vozovnico Interrail. Na ta način naj bi mladi laže »odkrili lepote in raznovrstnost Evrope«, poleg tega naj bi s tem ukrepom spodbujali njihov občutek pripadnosti EU. Predlog trenutno preučuje Evropska komisija, ki je prvotno idejo že takoj na začetku nekoliko oklestila, saj je predlagala, da bi pripravili loterijo za brezplačne vozovnice. Če bi se zanje odločilo od 50 do 70 odstotkov mladih, bi namreč po nekaterih izračunih to Evropsko unijo stalo kar 1,5 milijarde evrov.
Po podatkih Eurostata je 18-letnikov, ki bi bili upravičeni do Interrail vozovnice za potovanje po Evropi, letno okoli 5 milijonov. V Sloveniji 18 let zadnja leta dopolni med 17 in 18 tisoč mladih. Eden od teh, ki bi se lahko odpravili na brezplačno potovanje, če bi bila pobuda sprejeta že v letošnjem letu, je tudi Nejc Arnež. Kot pravi, bi se na potovanje, če bi mu Interrail karto podarila EU, zagotovo odpravil. Denar za prenočišče, hrano in druga izdatke bi zaslužil z delom, ali bi si ga sposodil od staršev. Njegova prva izbira bi bil Pariz, saj se mu zdi, da je to zelo lepo mesto, z veliko znamenitosti, ki bi si jih lahko ogledal. “Mislim, da bi tako lahko spodbudili mlade, da čimveč potujejo, da si ogledajo svet, spoznajo navade in kulture različne ljudi. Da bi si razširili spekter, videli, kako je drugje, in tako ugotovili, da v Sloveniji ni tako slabo, kot se zdaj zdi,” še dodaja 18-letnik.
Na ravni Evrope zadnja leta prodajo okoli 300 tisoč Interrail kart, v kar so všteti kupci vseh starosti in vse različice karte, ne le enomesečne, ki naj bi jih prejeli polnoletni Evropejci. Slovenske železnice pa letno prodajo okoli 500 različnih Interrail kart. Kot razlaga Miloš Rovšnik, pomočnik direktorja Slovenskih železnic – Potniški promet, bi se, če bi bila pobuda Evropskega parlamenta sprejeta, njihov dobiček od Interrail kart lahko povečal tudi za desetkrat:
Govorimo o potencialno več kot 5 milijonih mladih. Glede na veljavne cene bi to lahko prineslo med eno milijardo ali milijardo in pol evrov prihodkov.
Tudi drugi evropski železniški prevozniki pozdravljajo pobudo evropskih poslancev. Menijo, da je to lahko dobra promocija za potovanja z vlaki. Rovšnik pravi, da je “zadeva pozitivna in da se je ne bi smeli otepati” in hkrati zagotavlja, da 5 milijonov novih potnikov ne bi povzročilo prevelike gneče na vlakih.
A dejstvo je, da vse države članice EU železniškega omrežja niti nimajo. Evropska komisija zato razmišlja tudi o tem, kako vključiti druge vrste javnega prevoza, razlaga komisarka za promet Violeta Bulc:
Za nas je najpomembnejše, da je vsaka rešitev popolnoma vključujoča. Pobuda gre v pravo smer in poiskali bomo ustrezne rešitve za mobilnost mladih na vseevropskem nivoju.
Nekateri ponudniki turističnih storitev zaradi manjše kupne moči raje kot mlade turiste privabljajo starejše, a kot razlaga Nina Pečoler z Mednarodnega inštituta za turizem so mladi potniki med 15. in 29. letom leta 2015 predstavljali več kot 23% vseh turistov, ki so se udeležili mednarodnih potovanj. Posledično je ta sektor postal eden od najhitreje rastočih segmentov mednarodnih potovanj.
“Mladi turisti neodvisno odkrivajo predvsem nove destinacije na katerih ostajajo dlje časa, skupno porabijo več denarja za potovanja kot ostali turisti in spoznavajo druge kulture, ki bogatijo njihova življenjska doživetja. Večinoma želijo odkrivati nove, turistično manj razvite destinacije ter manj časa preživijo v turistično bolj obleganih krajih. Mladi iz generacij 1980 do 2000 predstavljajo vplivne skupine potnikov, katerim tehnologija služi kot orodje za komuniciranje s širšo javnostjo. Večinoma delijo svoje navdušenje nad drugimi kraji in doživetji. Motivi potovanj so različni, prevladujejo pa potovanja povezana s študijem, prostovoljstvom, učenjem tujega jezika ali dela,” še dodaja Pečolerjeva. Na Mednarodnem inštitutu za turizem pobudo Evropskega parlamenta pozdravljajo, saj menijo, da je vsaka ideja, ki dodatno spodbuja mobilnost mladih in jim olajša potovanja do želene destinacije, korak v smeri socialno-ekonomskega razvoja.
Med cilji pobude so evropski poslanci naštevali večjo mobilnost mladih, enak dostop do mednarodnih potovanj, boj proti nezaposlenosti mladih, premagovanje stereotipov zaradi osebnega stika z drugačnimi, sklepanje mednarodnih prijateljstev in odnosov, več zanimanja mladih za EU in njene institucije ter politične procese.
Izredni profesor doktor Gregor Tomc z ljubljanske Fakultete za družbene vede pravi, da je večina teh ciljev nedosegljivih:
Problem EU je podoben, kot ga je imela nekoč Jugoslavija. Dejstvo je, da v EU ni Evropejcev, so le predstavniki nacionalnih držav. Tovrstne akcije so zaradi tega same po sebi čisto v redu. Zakaj 18-letniki ne bi dobili subvencioniranega potovanja po Evropi? To pa je tudi njihov skrajni domet.
Prav tako z enkratno izkušnjo nekajtedenskega potovanja po Evropi ne bi mogli preseči ksenofobije in trdo ugnezdenih stereotipov o drugih in drugačnih. Evropska komisija pa bi morala premisli tudi, kako vključiti 18-letnike iz nižjih slojev. Kot pravi dr. Tomc bi namreč, če ti ne bi imeli posebne prednosti napram vrstnikom iz premožnejših družin, vzpostavili le novo obliko diskriminacije.
Znano je, da imajo šole velike težave s pomanjkanjem kadrov. Premalo je učiteljev tako v osnovnih kot v srednjih šolah. Najbolj izrazito je pomanjkanje šolnikov s področja naravoslovja in matematike, tehničnih predmetov in informatike, primanjkuje pa tudi strokovnjakov za delo z otroki s posebnimi potrebami. In posledice? Na eni strani izgoreli zaposleni, na drugi pa slabša kakovost v izobraževalnem sistemu. Več v prispevku Urške Valjavec
Romska skupnost je v zadnjih tednih, tudi v medijih, deležna precej ostrega dialoga, zato je toliko bolj pomembno, da v tem času na površje pridejo tudi boljši in svetlejši primeri iz skupnosti. Sinoči smo v Naših poteh na Prvem že lahko prisluhnili pogovoru z Bojano Rozman iz Bele krajine, ki je po poklicu ekonomski tehnik ter tik pred zaključkom študija smeri predšolske vzgoje. Je tudi edina sodna tolmačka za romski jezik pri nas. Zadnjih 13 let dela kot romska pomočnica na OŠ Bršljin v Novem mestu, kar ji daje dober vpogled v izzive in tudi rešitve na področju vzgoje in izobraževanja otrok iz romske skupnosti. Z Bojano Rozman se je tudi o aktualnih razmerah na JV Slovenije ter njihovih posledicah in vplivu na romsko skupnost, pogovarjal Sandi Horvat. In izzivov na področju vzgoje in izobraževanja je kar nekaj, pravi Bojana Rozman.
"Koraki za zlato prihodnost otrok" so koraki, ki jih je avgusta prav vsak dan opravil Zoran Drobnjak. Hodil je za otroke z rakom, ki se združujejo v Inštitutu zlata pentljica. O svoji izkušnji bolezni pa pripoveduje Tomi Jakša.
Prvi dan pouka se danes začenja za 192.774 osnovnošolcev, od tega je 20.173 prvošolcev (v lanskem šolskem letu jih je bilo 550 več - 20.716), srednje šole pa so vrata odprle za okoli 84 tisoč dijakov. Novo šolsko leto ni nekaj posebnega le za učence, ki se v šolske klopi vračajo po dveh mesecih počitnic, letos ga gotovo z resnostjo in zanimanjem pričakujejo tudi vodstva šol in učitelji. Kar nekaj novosti je v šolskem letu, tudi za učence, zato se je Ekipa Prvega odpravila do ene od šol v bližini Ljubljane. Špela Šebenik.
V luči nedavnih dogodkov, ko so se pripadniki romske skupnosti, tudi mladoletni, spravili na policiste, že več tednov poteka razprava v javnosti in stroki, ali bi bilo treba sprejeti ostrejša pravila za kaznovanje mladoletniškega kriminala. Nova Slovenija je v parlamentarni postopek vložila predlog, po katerem bi tudi mladoletnim lahko izrekli zaporno kazen. Stroka temu enotno in odločno nasprotuje. Več represije ali zvišanje zagroženih kazni ne bo odvrnilo potencialnih storilcev kaznivih dejanj, ne odraslih ne mladoletnih. Četudi gre za Rome, opozarja stroka.
Zakaj se v Evropi zmanjšuje prodaja električnih avtomobilov, zlasti na nemškem trgu? Kaj so vzroki za kitajsko avtomobilistično pomlad in ali so električni avtomobili res edina alterativa za zeleni prehod? Nad slabo prodajo električnih avtomobilov tarnajo tudi slovenski trgovci. Razlogi za prodajno zimo so med drugim visoke cene električnih avtomobilov, pomanjkanje surovin za njihovo proizvodnjo in nezadostna polnilna infrastruktura. A tisto, kar morda najbolj skrbi uveljavljene evropske proizvajalce avtomobilov, pa je kitajska konkurenca, ki s cenovno konkurenčnimi avtomobili že meša prodajne štrene. Kam bo šla električna mobilnost in ali je nanjo zares pripravljena tudi Slovenija, pa v pogovoru s strokovnjakom za trajnostno mobilnost Andrejem Brglezom.
Olimpijski slogan hitreje, višje, močneje – skupaj, zadnja beseda je bila dodana na olimpijskih igrah v Tokiu – velja tudi ali pa še bolj za paraolimpijske igre. Dosežke in napore športnikov invalidov lahko občudujemo prav tako ali pa še bolj. Spremljate jih lahko v Parizu, v katerem so se sinoči začele paraolimpijske igre. O tamkajšnjem ozračju in zanimivih tekmah smo se pogovarjali z Markom Polakom, ki spremlja igre na kraju samem.
Ključ do dobrega počutja tako odraslih kot otrok je kakovostno in dovolj dolgo spanje. Več o pomenu spanja sta nam zaupali Špela Šebenik in njena sogovornica Brigita Zupančič Tisovec z NIJZ, ki sta naslovili tudi vprašanje, zakaj se odrasli drugače odpravljamo spat kot otroci. Otroci pa se lahko odpravijo spat s pravljicami: z branjem iz knjig, spontanim pripovedovanjem ali poslušanjem oddaje Lahko noč, otroci!. Prihodnjih pet četrtkov boste lahko slišali nove radijske uspavanke sodobnih slovenskih avtorjev, ki so nastale v sodelovanju prvega programa Radia Slovenija in A1 Slovenija. Režiserka Špela Kravogel nam je predstavila nova pravljična doživetja oddaj Lahko noč, otroci!. Prva bo na sporedu nocoj.
Kar 55 odstotkov zaposlenih namerava zapustiti dolgotrajno oskrbo. Glavni razlogi, da kadri zapuščajo te poklice so: nizke plače, težki delovni pogoji in podcenjenost poklica v družbi. To je del ugotovitev dveletnega projekta, ki ga je izvedla Fakulteta za zdravstvene nege v sodelovanju z Inštitutom Antona Trstenjaka. Kako privabiti mlade, da bodo prišli in ostali zaposleni v tej panogi? Odgovorni imajo pred seboj izjemno velik izziv. Več pa v prispevku Urške Valjavec. FOTO: Pixabay
Otroško in mladinsko petje imata v naši RTV hiši dolgo tradicijo, vse od petdesetih let prejšnjega stoletja. Vsako sezono s svojimi posnetki bogatita nacionalni zvočni arhiv in pa radijske in televizijske programe ter koncertne sporede, posnetki zborov pa so del šolskega sistema in zbora dajeta zgled osnovnošolskemu petju v Sloveniji. Da bi se prepevanje slišalo tudi v prihodnosti, je potrebno zbora vsako leto osvežiti z novimi močmi. Zato med svoje vrste vabijo nove pevke in pevce, ki lahko postanejo del zborovske tradicije na RTV Slovenija. V Otroški pevski zbor vabimo otroke, stare od 7 do 11 let, pripravijo naj pesem v slovenskem jeziku. Avdicija bo v ponedeljek, 2. in sredo, 4. septembra od 16. ure na Radiu Slovenija. Vse podatke in spletni prijavni obrazec najdete na strani zbori.rtvslo.si. V Mladinski pevski zbor pa vabimo fante in dekleta med 12. in 16. letom starosti, pripravijo naj pesem v slovenskem jeziku – 4. septembra od 17.45 in 9. septembra od 17. ure na Radiu Slovenija. Podrobnosti izveste na povezavi: https://zbori.rtvslo.si/
Počitnice so čas, ko se številni mladi odločijo, da bodo opravljali študentsko delo. Ponudba del je raznovrstna, nekatera med njimi pa so prav posebna in ne prinesejo le denarnega priliva, ampak tistim, ki ga opravljajo, omogočijo tudi pridobivanje neprecenljivih življenjskih izkušenj. Za eno izmed takih del se je odločila 15-letna Varja Štimec, ki je tri tedne v avgustu preživela na planinski koči.
Slovenija je ena izmed prvih držav, ki je lani novembra uzakonila pravico do odklopa. Delodajalec mora sedaj z ukrepi zagotoviti, da ne bo posegal v prosti čas delavca. Ustrezne ukrepe mora sprejeti do sredine novembra. Kakšne? Tudi o tem v pogovoru Urške Valjavec s pravnico Nino Scortegagna Kavčnik. Najprej pa o tem, zakaj po mnenju sogovornice nov člen ZDRja ne prinaša nobene novosti razen te, da je pravica dejansko dobila ime.
Oddelek za šolanje službenih psov, ki je od leta 2008 v Gmajnicah v Ljubljani, letos zaznamuje že 75 let delovanja. V tem času so na oddelku izšolali veliko psov tako za pomoč pri iskanju pogrešanih ljudi in obrambi kot tistih, ki pomagajo pri iskanju različnih drog, razstreliva, orožja in podobnih predmetov ter substanc. Nino Popadić, vodja oddelka za šolanje službenih psov, pojasnjuje, da psi lahko iščejo skorajda vse, saj vohajo kar od deset do stotisočkrat bolje kot človek. Ta hip je v Sloveniji na delu 78 psov za splošno uporabo ter 38 specialističnih psov. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Andreja Čokl.
Raoul Wijsma, je s Slovenijo povezan že od mladih nog; te dni na turneji po celotni Sloveniji predstavlja prav poseben projekt z naslovom The Waterman, oz. Povodni mož, katerega je navdihnil mit prvič izpričan v delu Janeza Vajkarda Valvasorja, Slava vojvodine Kranjske in kasneje ustvarjene balade našega največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna.
Izšel je najnovejši projekt vsestranskega glasbenika Žige Murka, album Your Love, ki predstavlja prelomnico v njegovem ustvarjanju. Žigova glasbena pot se je sicer začela z izobraževanjem v klasični glasbi, ko je študiral klavir in pozavno, in se nadaljevala na Jazzovskem konservatoriju v Rotterdamu. Med študijem in po vrnitvi v Slovenijo je nastopal na številnih prizoriščih, tako doma kot po Evropi. V zadnjih desetih letih se je uveljavil kot eden vodilnih producentov elektronske glasbe v Sloveniji, saj je izdal več kot 30 albumov in nastopal na uglednih festivalih po Evropi, Sloveniji in Ameriki. Na albumu Your Love pa se Žiga Murko prvič predstavlja kot pevec in avtor.
Na Brdu pri Kranju je pred začetkom novega šolskega leta potekala že tradicionalna konferenca ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov. Srečanja, ki ga je pripravil Zavod za šolstvo, se je udeležilo veliko število ravnateljic in ravnateljev vrtcev, osnovnih in srednjih šol iz vse Slovenije. Osrednja tema konference so bile spremembe, ki jih bodo v prihajajočem šolskem letu izvajale šole, ter prenova učnih načrtov. Nove učne načrte bodo po napovedih zavoda za šolstvo začeli uvajati leta 2026.
V teh dneh se je v Kairu zbralo več kot 2000 skavtov iz 176 držav in sicer se povezujejo in izmenjujejo mnenja na 43. svetovni skavtski konferenci. Dogodek je osredotočen na proslavljanje dosežkov skavtskega gibanja, ki je doseglo rekordnih 57 milijonov članov, in na sprejetje vizionarske poti za prihodnje desetletje. Konferenca obravnava pomembne teme kot so mir, trajnost, vodenje mladih in človekove pravice. Med ključnimi govorniki so tudi predstavniki Združenih narodov. Slovenske barve zastopajo 4 člani Zveze tabornikov Slovenije: ROK PANDEL, načelnik ZTS, URBAN LEČNIK SPAIĆ, pomočnik za mreženje in partnerstva pri ZTS, JASNA VINDER, starešina ZTS in JANEZ JANI MAJES, načelnik za mednarodno dejavnost pri ZTS.
Razmere v zdravstvu so slabe, dostop do izbranega osebnega zdravnika pa vse težji. Šele ko pride do zdravstvenih težav, se ljudje zavedamo, kako pomembno je dobiti ustrezno zdravniško oskrbo in diagnozo, na podlagi katere bo zdravljenje učinkovito. Kako do izbranega osebnega zdravnika oz. zdravnice v krajih, kjer jih sploh ni na voljo, sta se Lucija Vidergar in Julija Kandare pozanimali pri Ani Vodičar na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in pri doktorici Mirjani Jovanović v ZD Ljubljana.
Letos mineva 60 let od ustanovitve Botaničnega rezervata na Snežniku. Območje nad 1400 metrov nadmorske višine so leta 1964 zavarovali zaradi izjemne raznovrstnosti in redkosti flore ter tako prepovedali trganje in izkopavanje rastlin. Prepovedane so tudi paša, sečnja in košnja. Na tej kraški planoti med več kot 50 zavarovanimi rastlinami raste tudi Dinarska smiljka, ki je trenutno najbolj ogrožena rastlina pri nas. O pomenu snežniškega botaničnega rezervata se je Julija Kandare pogovarjala z dr. Boštjanom Surino, izrednim profesorjem za botaniko na Univerzi na Primorskem. Da je posegov v zavarovano območje z leti manj, pa ji je povedal Darko Štemberger, oskrbnik koče Draga Karolina na Snežniku.
V Rijadu, glavnem mestu Savdske Arabije, je pred kratkim potekala 56. Mednarodna kemijska olimpijada. Olimpijade so se pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) in Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (FKKT) udeležili tudi slovenski dijaki. In bili zelo uspešni: v hudi konkurenci 333 mladih kemikov iz 87 držav so si priborili štiri bronaste medalje, in sicer: Matej Nastran (Gimnazija Škofja Loka), Filip Zver (Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer), Luka Gašperlin (Gimnazija Škofja Loka) in Gabriel Žnidaršič (Gimnazija Vič).
Neveljaven email naslov