Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ljudje, ki jih prizadene možganska kap, se morajo pogosto številnih opravil znova priučiti. Področje, ki lahko povzroča hude težave in otežuje vsakdanje življenje, je tudi povsem običajna hoja. Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča so zdaj v okviru evropskega projekta Balance razvili robota, ki utegne močno prispevati k hitrejšemu napredku na tem področju.
Na URI Soča razvili novega robota za pomoč bolnikom po možganski kapi
Ljudje, ki jih prizadene možganska kap, se morajo pogosto številnih opravil znova priučiti. Področje, ki lahko povzroča hude težave in otežuje vsakdanje življenje, je tudi povsem običajna hoja. Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča so zdaj v okviru evropskega projekta Balance razvili robota, ki utegne močno prispevati k hitrejšemu napredku na tem področju.
Roboti, ki na različne načine pomagajo bolnikom pri okrevanju ali omogočajo lažje ali boljše gibanje in s tem kakovostnejše življenje ljudem z najrazličnejšimi okvarami ali bolezenskimi stanji, so danes izredno pomembno in naglo razvijajoče se področje robotike. Razvoju robotov za pomoč pri rehabilitaciji se na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča intenzivno posvečajo že zadnjih deset let, je pojasnil predstojnik Službe za raziskave in razvoj na Soči prof. dr. Zlatko Matjačić. Po robotih, ki pomagajo pri učenju gibanja rok, vstajanju in stabilni stoji, je bil razvoj robota za pomoč pri vnovičnem učenju hoje naslednji logični korak.
Ljudi, ki imajo lahko zaradi nevroloških okvar, poškodb ali bolezni težave z ravnotežjem in koordinacijo pri hoji, je veliko in številnim bi lahko pomoč takšnega rehabilitacijskega robota prišla zelo prav. Strokovnjaki za razvoj so se na Soči najprej osredotočili na bolnike po možganski kapi. V prvem delu razvoja robota so tako sodelovali trije pacienti po preboleli možganski kapi, ki so že opravili klasično rehabilitacijo. Nad izboljšanjem svoje hoje in ravnotežja so bili po opravljenih tridesetih enournih seansah navdušeni.
Pacient hodi po tekočem traku, varno vpet v robota, ki ga objema okoli medenice in ki v principu deluje na podoben način kot terapevt. Pacienta rahlo potiska v smeri noge, ki je sam pacient sicer ne obremeni dovolj. S ponavljanjem tako robot izboljša simetrijo hoje in vadi odriv, kar je še ena pogosta težava teh bolnikov. V primerjavi s terapevtom lahko vaja na robotu traja dlje, kar omogoča hitrejši napredek. Dodatna prednost tega robota je, da lahko pacienta izpostavi nenadnim sunkom, pri tem pa skrbi, da ta ne bi padel . Tako se bolnik lahko na varen način nauči odzivati se na nepričakovane sunke, trke ali spremembo v naklonu, kar je ključno v vsakdanjem življenju, ko se z nepričakovanimi položaji srečujemo ves čas. Kar za zdravega človeka ne predstavlja prav nobenega problema, je za bolnika po preboleli možganski kapi velik izziv in številni se zato prostorom, v katerih je denimo veliko ljudi, raje izognejo.
V veliko pomoč in motivacijo pacientu je tudi zaslon, ki je zasnovan kot preprosta računalniška igrica. Pacient tako skuša svojo hojo, ki jo ponazarja rdeči krogec, držati znotraj večjega zelenega okvirja, ki ponazarja normalno gibanje pri hoji. Vsak uspešno opravljen korak takoj pospremi navdušeni čustvenček, ki z zaslona spodbuja pacienta. Ta vidik pomeni za pacienta pomembno spodbudo, vendar so med razvojem robota ugotovili tudi, da tu ne gre pretiravati in da mora biti videostimulacija preprosta in jasna.
Tehnološki razvoj robota je zdaj končan. Sledijo klinične raziskave na več pacientih, ključen za uspešno komercializacijo pa bo seveda industrijski partner. Če bo šlo vse po načrtih, si novega robotskega rehabilitacijskega pomočnika lahko obetamo že čez pet let.
4483 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ljudje, ki jih prizadene možganska kap, se morajo pogosto številnih opravil znova priučiti. Področje, ki lahko povzroča hude težave in otežuje vsakdanje življenje, je tudi povsem običajna hoja. Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča so zdaj v okviru evropskega projekta Balance razvili robota, ki utegne močno prispevati k hitrejšemu napredku na tem področju.
Na URI Soča razvili novega robota za pomoč bolnikom po možganski kapi
Ljudje, ki jih prizadene možganska kap, se morajo pogosto številnih opravil znova priučiti. Področje, ki lahko povzroča hude težave in otežuje vsakdanje življenje, je tudi povsem običajna hoja. Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča so zdaj v okviru evropskega projekta Balance razvili robota, ki utegne močno prispevati k hitrejšemu napredku na tem področju.
Roboti, ki na različne načine pomagajo bolnikom pri okrevanju ali omogočajo lažje ali boljše gibanje in s tem kakovostnejše življenje ljudem z najrazličnejšimi okvarami ali bolezenskimi stanji, so danes izredno pomembno in naglo razvijajoče se področje robotike. Razvoju robotov za pomoč pri rehabilitaciji se na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča intenzivno posvečajo že zadnjih deset let, je pojasnil predstojnik Službe za raziskave in razvoj na Soči prof. dr. Zlatko Matjačić. Po robotih, ki pomagajo pri učenju gibanja rok, vstajanju in stabilni stoji, je bil razvoj robota za pomoč pri vnovičnem učenju hoje naslednji logični korak.
Ljudi, ki imajo lahko zaradi nevroloških okvar, poškodb ali bolezni težave z ravnotežjem in koordinacijo pri hoji, je veliko in številnim bi lahko pomoč takšnega rehabilitacijskega robota prišla zelo prav. Strokovnjaki za razvoj so se na Soči najprej osredotočili na bolnike po možganski kapi. V prvem delu razvoja robota so tako sodelovali trije pacienti po preboleli možganski kapi, ki so že opravili klasično rehabilitacijo. Nad izboljšanjem svoje hoje in ravnotežja so bili po opravljenih tridesetih enournih seansah navdušeni.
Pacient hodi po tekočem traku, varno vpet v robota, ki ga objema okoli medenice in ki v principu deluje na podoben način kot terapevt. Pacienta rahlo potiska v smeri noge, ki je sam pacient sicer ne obremeni dovolj. S ponavljanjem tako robot izboljša simetrijo hoje in vadi odriv, kar je še ena pogosta težava teh bolnikov. V primerjavi s terapevtom lahko vaja na robotu traja dlje, kar omogoča hitrejši napredek. Dodatna prednost tega robota je, da lahko pacienta izpostavi nenadnim sunkom, pri tem pa skrbi, da ta ne bi padel . Tako se bolnik lahko na varen način nauči odzivati se na nepričakovane sunke, trke ali spremembo v naklonu, kar je ključno v vsakdanjem življenju, ko se z nepričakovanimi položaji srečujemo ves čas. Kar za zdravega človeka ne predstavlja prav nobenega problema, je za bolnika po preboleli možganski kapi velik izziv in številni se zato prostorom, v katerih je denimo veliko ljudi, raje izognejo.
V veliko pomoč in motivacijo pacientu je tudi zaslon, ki je zasnovan kot preprosta računalniška igrica. Pacient tako skuša svojo hojo, ki jo ponazarja rdeči krogec, držati znotraj večjega zelenega okvirja, ki ponazarja normalno gibanje pri hoji. Vsak uspešno opravljen korak takoj pospremi navdušeni čustvenček, ki z zaslona spodbuja pacienta. Ta vidik pomeni za pacienta pomembno spodbudo, vendar so med razvojem robota ugotovili tudi, da tu ne gre pretiravati in da mora biti videostimulacija preprosta in jasna.
Tehnološki razvoj robota je zdaj končan. Sledijo klinične raziskave na več pacientih, ključen za uspešno komercializacijo pa bo seveda industrijski partner. Če bo šlo vse po načrtih, si novega robotskega rehabilitacijskega pomočnika lahko obetamo že čez pet let.
Za skrajšan 5 urni delovnik se je odločila mama enega otroka IB, ki je trenutno še na porodniški, a jo že sedaj skrbi, da jo bo delodajalec, tako kot njene kolegice v podobni situaciji, razporedil v popoldansko izmeno med 15 in 20 uro ali pa med 14 in 19 uro.
Za enakopravno zastopanost spolov na vseh področjih družbe si prizadevamo že dolgo vrsto let, a celo v tako imenovanih razvitih državah se jih z dejansko enakopravnostjo lahko pohvali zgolj zelo skromna peščica. To velja tudi za področje znanosti in raziskav, področje, ki ustvarja novo znanje, s tem odpira nove perspektive in ima zato izreden vpliv na prihodnost vseh nas. Zato je toliko pomembneje, da se potenciali v znanosti ne izgubljajo zaradi – pogosto nezavednih – predsodkov in ustaljenih praks. Ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti se je realnim pogojem za uspešno kariero znanstvenic in raziskovalk v Sloveniji posvetila Nina Slaček. Foto: pixabay/jarmoluk
Po zakonu o pacientovih pravicah imajo tudi bolniki pravico do primerne kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, ki mora biti poleg tega seveda še dostopna. A čakalne dobe so že vrsto let zelo pereč problem in kljub številnim ukrepom in usmerjanju dodatnih sredstev želenih učinkov ni, še več, pokazalo se je, da podatki o čakalnih dobah, ki so na voljo, sploh ne držijo in da je skoraj polovica čakalnih seznamov neresničnih in neažurnih, kar seveda povzroča bolnikom precejšnje težave, pa tudi nezadovoljstvo. S kakšnimi pritožbami vse se sooča varuhinja pacientovih pravic pa Snežana Ilijaš.
Pred tremi tedni je bila za predsednico uprave največjega naftnega trgovca imenovana Nada Drobne Popovič, ki si je po statutu družbe sama izbrala sodelavce. Poleg nje in delavske predstavnice bosta v upravi še Matija Bitenc in Jože Bajuk. Uprava se je danes predstavila javnosti. Njeni člani bodo sledili sprejeti strategiji do 2022. Razlika s prejšnjo upravo bo le, da zdajšnja ne bo izvedla prevzema avtobusnega podjetja Nomago, ki ga bodo očitno kupile Slovenske železnice. Rast Petrola bo takšna, da bo kazalnik dolga glede na kosmati dobiček med 1,5 in 2,0. Kosmati dobiček EBITDA bo letos presegel 200 mio evrov, kar je zelo ambiciozen načrt. Poslovnih skrivnosti okrog prevzema hrvaškega Croduxa, s katerim bi Petrol dobil še 60 črpalk (tako je načrtovala tudi prejšnja Berločnikova uprava) nova uprava ne razkriva. Tisto, kar je slaba popotnica za notranjo legitimnost – to je za zaupanje znotraj Petrola - je dejstvo, da je Nada Drobne Popović pokazala vrata prejšnji upravi, pri tem pa se ni izločila iz postopkov in pogovorov z njo, če je vedela, da ima sama ambicijo voditi upravo ali biti v njej. V Združenju nadzornikov Slovenije so zato izdali stališče o upravljanju nasprotij interesov pri prehodu člana iz organa nadzora v organ vodenja.
V Četrkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki se nam je oglasila Aljana Jocif. Med drugim smo spoznali dijaka 3. letnika Gimnazije Kranj, Dominika Podlogarja, ki je napisal Sonetni venec.
Vlada je potrdila načrt upravljanja turističnih kapacitet v lasti države. Nekateri se veselijo večjega reda v turizmu, konsolidacije in sinergij. Profesorica Ljubica Knežević z ljubljanske ekonomske fakultete opozarja edino, da je Slovenija za to skoraj malo prepozna: »Časovni vidik je z mojega stališča zelo pomemben, ker ta rast v turizmu, ki smo jo imeli v zadnjih letih, ne bo trajala večno.« Najde se tudi precej kritičnih glasov: tistih, ki države a priori ne marajo v turizmu, tistih, ki v potezi vidijo polje za politični plen. Ne preseneča, da bodo z ustanovitvijo turističnega holdinga nastale nove službe, med drugim v upravnem odboru holdinga. In povsem gotovo je, da bodo ljudje v njem znova takšni, ki bodo blizu vsakokratni vladajoči politiki. Največja ovira do uresničitve tega političnega projekta pa je lahko pridobivanje dovoljenja Agencije za varstvo konkurence. Lakmusov papir bo že odločitev, ki jo agencija sprejema v zvezi s podržavljenjem Term Olimia.
Na kulturni praznik v Veliki čitalnica NUKa na ogled postavljajo Prešernove rokopise ter tiskane in prevodne izdaje Zdravljice dr. Franceta Prešerna. O tem nam je več povedal Žiga Cerkvenik, sodelavec NUKa, s katerim smo nekatere izdaje tudi prelistali.
Predstavniki zdravniške stroke so ministru za okolje in prostor Simonu Zajcu predali 593 podpisov zdravnikov in zobozdravnikov iz vse države, ki pozivajo k zavarovanju okolja v občini Kanal ob Soči pred dodatnim onesnaženjem. Izpostavili so nevarnost, ki jo predstavlja kombinacija pretekle in sedanje onesnaženosti zaradi Salonita Anhovo. Marko Rozman se je pogovarjal s predsednikom uprave Salonit Anhovo, Julijanom Fortunatom in dr. Metodo Dodič Fikfak
Obiskovanje slovenskih gora, lani jih je obiskalo 1, 7 milijona ljudi, je vse bolj priljubljeno. Z večjim obiskom narašča tudi število gorskih nesreč. Gore postajajo cilj neizkušenih, slabo pripravljenih, pomanjkljivo opremljenih , včasih tudi nevednih obiskovalcev, med katerimi so tudi tujci. Gorski turizem je pomemben del Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma. Planinska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije, STO in drugi turistični ponudniki se zato povezujejo v želji, da bi bilo obiskovanje gora čim bolj varno. Na prvem mestu so prave informacije in obveščanje, zanje bodo morali poskrbeti tudi turistični ponudniki. Tako kot Planinska zveza Slovenije zaenkrat z markacisti še sama skrbi za vzdrževanje planinskih poti.
RTV Slovenija je v sodelovanju z radijskimi napovedovalci, lektorji in fonetiki objavila novo spletno stran Govorni pomočnik. Želimo še izboljšati raven zborne izreke v naši radijski in televizijski hiši in ponuditi pomoč vsem, ki jih jezik zanima. Nastal iz interne potrebe, vsa leta namreč fonetiki izdajajo opozorila o izgovoru, pred desetimi leti so prišli na idejo o konkretnem programu. Velikokrat se namreč pri novih besedah, imenih težko znajdemo pri izgovorjavi, naglasih. Sčasoma je ta program postal dostopen tudi širši javnosti.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Gorski reševalci so letos pomagali že 46-krat. Januarja so opravili tretjino več posredovanj kot lani v enakem času, vsak teden je v gorah ugasnilo eno življenje. Statistika ni spodbudna. Priporočila, nasveti, in opozorila ne zaležejo, gorski reševalci pa so vse bolj obremenjeni. Komentar je pripravila Aljana Jocif.
Ljubljana se s Plečnikovim opusom poteguje za vpis na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Projekt vodi Ministrstvo za kulturo, nominacija pa je bila oddana 29.1. 2020, s čimer je vključena v evalvacijski ciklus 2020-2021. To pomeni, da jo bo Odbor za svetovno dediščino prvič obravnaval na svojem zasedanju julija 2021. Nominacija vključuje spomeniško območje, ki je nastalo v strnenem obdobju med obema svetovnima vojnama kot rezultat dela arhitekta Jožeta Plečnika. Arhitekt je pri svojih zasnovah izhajal iz že grajenega mesta ter ga, upoštevajoč njegove kvalitete, topografske danosti prostora in arhitekturne dosežke preteklih dob, povezal in nadgradil v prepoznavno celoto, ki jo danes imenujemo tudi “Plečnikova Ljubljana”. Šest sestavnih delov serije obsega vodno os mesta (nabrežja Ljubljanice z mostovi, od Trnovskega pristana do Zapornice), kopensko os (Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda), ureditev arheološkega parka (Rimski zid), kompleks mesta mrtvih (Plečnikove Žale – vrt vseh svetih) ter cerkvi v ruralnem (c. sv. Mihaela) in delavskem predmestju (c. sv. Frančiška Asiškega). Plečnikovega stadiona na seznamu ni zato, pravijo na Ministrstvu za kulturo RS, ker naj ne bi izpolnjeval vsebinskih kriterijev za vpis, obenem pa ne izpolnjuje niti zahtev po integriteti, nima upravljalskega sistema, stanje ohranjenosti je neustrezno. Kaj je temu botrovalo in kaj o tem meni umetnostni zgodovinar in eden največjih poznavalcev Plečnikovih del in življenja, dr. Peter Krečič pa v prispevku oz. posnetku. Z dr. Krečičem se je pogovarjala Liana Buršič
Za večni Rim velja, da mu vladata blišč in beda. Najhujše žrtve ostre družbene razmejitve so brezdomci, ki jih je v Rimu okrog 8000. Toda nekateri med njimi, ki so živeli pod stebrišči pred Vatikanom, so to zimo bogatejši za gosposko palačo. Ta bi bila morala postati hotel - toda papež Frančišek jo je nedavno namenil največjim rimskim revežem.
Karmen Švegl iz Carigrada o aktualnem dogajanju na Bližnjem vzhodu in o turških televizijskih nadaljevankah, ki so osvojile svet.
Le še nekaj ur je do izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije. Ker sta obe strani potrdili izstopni dogovor, večjih sprememb vsaj do konca tega leta v odnosih ne bo. O tem smo se pogovarjali z britansko veleposlanico v Sloveniji.
Širjenje novega koronavirusa že vpliva tudi na gospodarstvo, pa ne le na Kitajskem, ampak tudi drugod po svetu. Tudi slovenska podjetja, ki poslujejo s Kitajsko, na nove razmere niso imuna, proizvodnja in poslovanje sta marsikje ustavljena. Pred kratkim se je s Kitajske vrnil Andrej Boštjančič, direktor podjetja Softnet, ki je z lastnim naprednim mednarodnim telekomunikacijskim omrežjem prisotno tudi na Kitajskem in Filipinih, v Hong Kongu, Vietnamu in Singapurju. In čeprav je Šanghaj, kjer je njihovo kitajsko predstavništvo, okoli 800 kilometrov oddaljeno od žarišča epidemije v Vuhanu, se je že pred njegovim odhodom tudi tam čutilo prve vplive na poslovanje. O pogledu slovenskega podjetnika na dogajanje na Kitajskem in posledicah, ki bodo sledile, se je z Andrejem Boštjančičem pogovarjala Andreja Čokl.
Reka jutri uradno postaja Evropska prestolnica kulture z več kot 600 različnimi dogodk, ki se bodo zvrstili v letu dni. Kako pa so v to luko različnosti vključene narodne skupnosti?
Polstoletne sanje muslimanov v Sloveniji o džamiji so se jim uresničile. Islamska skupnost bo te dni džamijo v Ljubljani začela uporabljati v duhovne namene. Gradili so jo sedem let. Zanjo so odšteli več kot 35 milijonov evrov. Gre za eno najsodobnejših džamij, najverjetneje tudi prvo tako imenovano pametno džamijo v Evropi. To pomeni, da z mobilnim telefonom lahko odklenejo vrata, prižgejo luči in v njej uravnavajo temperaturo.
Neveljaven email naslov