Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ljudje, ki jih prizadene možganska kap, se morajo pogosto številnih opravil znova priučiti. Področje, ki lahko povzroča hude težave in otežuje vsakdanje življenje, je tudi povsem običajna hoja. Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča so zdaj v okviru evropskega projekta Balance razvili robota, ki utegne močno prispevati k hitrejšemu napredku na tem področju.
Na URI Soča razvili novega robota za pomoč bolnikom po možganski kapi
Ljudje, ki jih prizadene možganska kap, se morajo pogosto številnih opravil znova priučiti. Področje, ki lahko povzroča hude težave in otežuje vsakdanje življenje, je tudi povsem običajna hoja. Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča so zdaj v okviru evropskega projekta Balance razvili robota, ki utegne močno prispevati k hitrejšemu napredku na tem področju.
Roboti, ki na različne načine pomagajo bolnikom pri okrevanju ali omogočajo lažje ali boljše gibanje in s tem kakovostnejše življenje ljudem z najrazličnejšimi okvarami ali bolezenskimi stanji, so danes izredno pomembno in naglo razvijajoče se področje robotike. Razvoju robotov za pomoč pri rehabilitaciji se na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča intenzivno posvečajo že zadnjih deset let, je pojasnil predstojnik Službe za raziskave in razvoj na Soči prof. dr. Zlatko Matjačić. Po robotih, ki pomagajo pri učenju gibanja rok, vstajanju in stabilni stoji, je bil razvoj robota za pomoč pri vnovičnem učenju hoje naslednji logični korak.
Ljudi, ki imajo lahko zaradi nevroloških okvar, poškodb ali bolezni težave z ravnotežjem in koordinacijo pri hoji, je veliko in številnim bi lahko pomoč takšnega rehabilitacijskega robota prišla zelo prav. Strokovnjaki za razvoj so se na Soči najprej osredotočili na bolnike po možganski kapi. V prvem delu razvoja robota so tako sodelovali trije pacienti po preboleli možganski kapi, ki so že opravili klasično rehabilitacijo. Nad izboljšanjem svoje hoje in ravnotežja so bili po opravljenih tridesetih enournih seansah navdušeni.
Pacient hodi po tekočem traku, varno vpet v robota, ki ga objema okoli medenice in ki v principu deluje na podoben način kot terapevt. Pacienta rahlo potiska v smeri noge, ki je sam pacient sicer ne obremeni dovolj. S ponavljanjem tako robot izboljša simetrijo hoje in vadi odriv, kar je še ena pogosta težava teh bolnikov. V primerjavi s terapevtom lahko vaja na robotu traja dlje, kar omogoča hitrejši napredek. Dodatna prednost tega robota je, da lahko pacienta izpostavi nenadnim sunkom, pri tem pa skrbi, da ta ne bi padel . Tako se bolnik lahko na varen način nauči odzivati se na nepričakovane sunke, trke ali spremembo v naklonu, kar je ključno v vsakdanjem življenju, ko se z nepričakovanimi položaji srečujemo ves čas. Kar za zdravega človeka ne predstavlja prav nobenega problema, je za bolnika po preboleli možganski kapi velik izziv in številni se zato prostorom, v katerih je denimo veliko ljudi, raje izognejo.
V veliko pomoč in motivacijo pacientu je tudi zaslon, ki je zasnovan kot preprosta računalniška igrica. Pacient tako skuša svojo hojo, ki jo ponazarja rdeči krogec, držati znotraj večjega zelenega okvirja, ki ponazarja normalno gibanje pri hoji. Vsak uspešno opravljen korak takoj pospremi navdušeni čustvenček, ki z zaslona spodbuja pacienta. Ta vidik pomeni za pacienta pomembno spodbudo, vendar so med razvojem robota ugotovili tudi, da tu ne gre pretiravati in da mora biti videostimulacija preprosta in jasna.
Tehnološki razvoj robota je zdaj končan. Sledijo klinične raziskave na več pacientih, ključen za uspešno komercializacijo pa bo seveda industrijski partner. Če bo šlo vse po načrtih, si novega robotskega rehabilitacijskega pomočnika lahko obetamo že čez pet let.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ljudje, ki jih prizadene možganska kap, se morajo pogosto številnih opravil znova priučiti. Področje, ki lahko povzroča hude težave in otežuje vsakdanje življenje, je tudi povsem običajna hoja. Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča so zdaj v okviru evropskega projekta Balance razvili robota, ki utegne močno prispevati k hitrejšemu napredku na tem področju.
Na URI Soča razvili novega robota za pomoč bolnikom po možganski kapi
Ljudje, ki jih prizadene možganska kap, se morajo pogosto številnih opravil znova priučiti. Področje, ki lahko povzroča hude težave in otežuje vsakdanje življenje, je tudi povsem običajna hoja. Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča so zdaj v okviru evropskega projekta Balance razvili robota, ki utegne močno prispevati k hitrejšemu napredku na tem področju.
Roboti, ki na različne načine pomagajo bolnikom pri okrevanju ali omogočajo lažje ali boljše gibanje in s tem kakovostnejše življenje ljudem z najrazličnejšimi okvarami ali bolezenskimi stanji, so danes izredno pomembno in naglo razvijajoče se področje robotike. Razvoju robotov za pomoč pri rehabilitaciji se na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča intenzivno posvečajo že zadnjih deset let, je pojasnil predstojnik Službe za raziskave in razvoj na Soči prof. dr. Zlatko Matjačić. Po robotih, ki pomagajo pri učenju gibanja rok, vstajanju in stabilni stoji, je bil razvoj robota za pomoč pri vnovičnem učenju hoje naslednji logični korak.
Ljudi, ki imajo lahko zaradi nevroloških okvar, poškodb ali bolezni težave z ravnotežjem in koordinacijo pri hoji, je veliko in številnim bi lahko pomoč takšnega rehabilitacijskega robota prišla zelo prav. Strokovnjaki za razvoj so se na Soči najprej osredotočili na bolnike po možganski kapi. V prvem delu razvoja robota so tako sodelovali trije pacienti po preboleli možganski kapi, ki so že opravili klasično rehabilitacijo. Nad izboljšanjem svoje hoje in ravnotežja so bili po opravljenih tridesetih enournih seansah navdušeni.
Pacient hodi po tekočem traku, varno vpet v robota, ki ga objema okoli medenice in ki v principu deluje na podoben način kot terapevt. Pacienta rahlo potiska v smeri noge, ki je sam pacient sicer ne obremeni dovolj. S ponavljanjem tako robot izboljša simetrijo hoje in vadi odriv, kar je še ena pogosta težava teh bolnikov. V primerjavi s terapevtom lahko vaja na robotu traja dlje, kar omogoča hitrejši napredek. Dodatna prednost tega robota je, da lahko pacienta izpostavi nenadnim sunkom, pri tem pa skrbi, da ta ne bi padel . Tako se bolnik lahko na varen način nauči odzivati se na nepričakovane sunke, trke ali spremembo v naklonu, kar je ključno v vsakdanjem življenju, ko se z nepričakovanimi položaji srečujemo ves čas. Kar za zdravega človeka ne predstavlja prav nobenega problema, je za bolnika po preboleli možganski kapi velik izziv in številni se zato prostorom, v katerih je denimo veliko ljudi, raje izognejo.
V veliko pomoč in motivacijo pacientu je tudi zaslon, ki je zasnovan kot preprosta računalniška igrica. Pacient tako skuša svojo hojo, ki jo ponazarja rdeči krogec, držati znotraj večjega zelenega okvirja, ki ponazarja normalno gibanje pri hoji. Vsak uspešno opravljen korak takoj pospremi navdušeni čustvenček, ki z zaslona spodbuja pacienta. Ta vidik pomeni za pacienta pomembno spodbudo, vendar so med razvojem robota ugotovili tudi, da tu ne gre pretiravati in da mora biti videostimulacija preprosta in jasna.
Tehnološki razvoj robota je zdaj končan. Sledijo klinične raziskave na več pacientih, ključen za uspešno komercializacijo pa bo seveda industrijski partner. Če bo šlo vse po načrtih, si novega robotskega rehabilitacijskega pomočnika lahko obetamo že čez pet let.
"Če pa oblast ne bo ustrezno reagirala imamo resen problem. Potem bosta pod vprašajem legitimnost in kredibilnost oblasti in vprašanje, do kod seže trgovanje z vplivom, ko gre za nakupe zaščitne opreme. Velika sreča pri vsem skupaj pa je, da se je našel nekdo, ki je bil o tem pripravljen spregovoriti, se izpostaviti in tudi pridobiti dokaze. Ko govorimo o korupcijskih kaznivih dejanjih je to velika redkost."
Ob današnjem svetovnem dnevu knjige Društvo slovenskih pisateljev posebno pozornost posveča katalonski literaturi ter na spletu predstavlja dela katalonskih avtorjev, prevedena v slovenščino. 23. april je sicer v Kataloniji prav poseben praznik, ko na god svetega Jurija, dan knjig in vrtnic, več kot milijon ljudi kupuje knjige, avtorji pa jih podpisujejo in pripravljajo predstavitve. Letos zaradi koronavirusa dogodkov na ulici ni, praznik pa se obeležuje virutalno. Prispevek Špele Novak.
Oddaja Prvega programa Radia Slovenija Lahko noč, otroci letos praznuje 55 let. Čeprav so pravljico po radijskih valovih brali že drugi dan poskusnega oddajanja Radia Ljubljana – to je 2. septembra leta 1928, pa radijsko pravljico v obliki, kot jo poznamo danes, lahko poslušamo od leta 1965. Že takrat je nastal tudi legendarni avizo Urbana Kodra, ki najmlajše prav vsak večer ob 19.45 pospremi v svet domišljije in sanj. Ob tej obletnici na Prvem programu Radia Slovenija nocoj pripravljajo tudi poseben dogodek, izvedbo pravljice v živo, z neposrednim avdio in video prenosom.
Krizno komuniciranje je posebno področje odnosov z javnostmi, ki je zelo zahtevno in odgovorno, tisti, ki ga snujejo in vodijo, morajo obvladati veliko veščin in znanj. Kako gre v času virusne krize vladajočim od rok komuniciranje z mediji, novinarji in javnostjo? Strokovnjaki ocenjujejo, da ne najboljše. Najprej prisluhnimo pogovoru Tatjane Pirc z Urošem Urbanijo, vršilcem dolžnosti direktorja urada vlade za komuniciranje
Pravljice nam na Prvem že 55 let lepšajo dneve. Tudi vam, kajne? Pošljite nam sporočilo, v katerem preberete del svoje najljubše pravljice. Objavili ga bomo na Prvem.
Minister za zdravje Tomaž Gantar po neuspelem dogovoru o selitvi 40 okuženih stanovalcev doma za starejše v ptujsko bolnišnico išče novo rešitev, zavrnitev bolnikov iz ljutomerskega doma pa v javnosti zbuja precejšnje začudenje, če ne celo ogorčenje. Predsednik državne etične komisije Božidar Voljč opozarja, da je bolnišnica dolžna sprejeti bolnike, če ima prostor in strokovne zmogljivosti, hkrati je to tudi izkaz zaupanja, da je bila ptujska bolnišnica izbrana, sicer pa vse kolege, tudi tiste na Ptuju poziva: Pojdimo naprej! Več v pogovoru s Heleno Lovinčič.
Vsako leto 22. aprila obeležujemo svetovni dan Zemlje; letos že 50. Ob obletnici pa bo tokratni dan, posvečen temi podnebnih sprememb, poseben tudi z drugega vidika. Zaradi globalne pandemije novega koronavirusa so namreč aktivisti večino svojih aktivnosti prenesli na internet in namesto na množične čistilne akcije vabijo k rabi spletnih orodij. Podrobneje Marko Rozman.
Strah pred koronavirusom, socialna izolacija, prepoved gibanja in druženja, osamljenost, finančne stiske, konflikti v družinah in strah pred prihodnostjo. Vse našteto je trenutno del naše realnosti, kakršne do sedaj nismo poznali in nam predstavlja velik izziv. Mnogi ljudje v tem obdobju doživljajo duševne stiske; povečan strah, tesnobo in panične napade. Kot opozarja psihiatrinja in profesorica za psihiatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, je trenutno ves svet v akutnem stresu, kar pa je glede na okoliščine popolnoma normalno. Z njo se je pogovarjala Martina Černe.
Po širitvi koronavirusa so se trgale dobaviteljske verige, mnogi globalni trgi so se zrušili zaradi ustavitve dejavnosti, včeraj pa je strmoglavil tudi glavni energent – nafta, tokrat ameriška. Za 30% se je znižala tudi cena nafte brent. Že desetletje, odkar so Združene države Amerike odkrile nafto v skrilavcu, ki jo pridobivajo s hidravličnim vrtanjem, je črnega zlata na svetu dovolj. V zadnjem času je težava celo, da ga je preveč. Prodaja soda zahodnoteksaške nafte z majskim dobavnim rokom se je včeraj končala tako, da so trgovci plačevali kupcem namesto obratno. Nov udarec za ZDA torej. Kaj to pomeni zanje, za preostali svet in navsezadnje za nas? Odgovarjata poznavalca razmer in trgov Aleš Lokar in Kruno Abramovič.
Včeraj je stekla raziskava, s katero naj bi ugotovili, koliko je pri nas dejansko okuženih ljudi, pa tudi, koliko se jih je z novim koronavirusom srečalo, a niso zboleli. Konec prejšnjega tedna je vabilo prejelo 3000 naključno izbranih naslovnikov iz vseh regij in starostnih skupin, v klicnem centru pa so doslej prejeli le nekaj zavrnitev. Včeraj sta šli na teren jemat brise in krvne vzorce prvi dve od desetih ekip, rezultati prve tovrstne raziskave na svetu pa naj bi bili znani do konca tega meseca. Z enim od naključno izbranih naslovnikov se je pogovarjal naš notranjski dopisnik Marko Škrlj.
Kot lahko vidimo se Evropa z počasnim umirjanjem širjenja bolezni Covid 19 prav tako počasi in postopno loteva rahljanja nekaterih najbolj strogih ukrepov, sprejetih ob izbuhu pred dobrim mesecem. Intenzivnost je sicer različna od države do države. Tudi v Sloveniji je vlada omilila ali napovedala odpravo nekaterih omejitev, včeraj so spet zaživele posamezne storitvene dejavnosti, odprtje drugih je napovedano za po prvem maju. Medtem poštne, bančne, zavarovalniške, upravno-administrativne in podobne dejavnosti sicer delujejo ves ta čas, vendar v zelo omejenem obsegu, nekatere poslovalnice sploh ne. Tiste, ki so odprte, delajo krajši čas, opravljajo le najnujnejše storitve, sicer pa večinoma brezkontaktno, prek spleta. Te dni nas je poklical poslušalec in povedal, da ima težavo, za katero ne ve, kako naj jo razreši. Dobil je pomembno priporočeno pisemsko pošiljko. Poštar mu je pustil obvestilo, da jo lahko dvigne v bližnji poštni poslovalnici, ki pa dela od 9-ih do 15-ih, ko je on v službi, ki je ne more zapustiti, niti ne more dobiti dopusta. Prav tako nima nikogar, ki bi ga lahko poslal, da mu pošiljko dvigne. Je pa v njej pomemben dokument, ki ga nujno potrebuje…. Preverili smo, kako poteka poslovanje omenjenih institucij v teh razmerah, kako so se ljudje prilagodili novemu načinu dela, kakšne so še vedno težave in ali morda načrtujejo kakršnekoli spremembe v svojem delu, da bi – seveda ob upoštevanju vseh zaščitnih ukrepov in omejitev, ki iz tega izhajajo – državljanom vendarle vsaj nekoliko olajšale poslovanje z njimi. Več Drago Balažič in Marko Rozman.
Na spletu, predvsem v družabnih medijih, se v zadnjih tednih pojavlja vprašanje, zakaj plačujemo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, če nam je bila poldrugi mesec velika večina zdravstvenih storitev nedosegljiva. Ljudje imajo različne predloge, od začasne zamrznitve tega zavarovanja, do znižanja premije ali vračanja vplačanih premij za čas, ko je slovensko zdravstvo opravljalo le najbolj nujne storitve in storitve, povezane z epidemijo novega koronavirusa. Prav tako bi sredstva v tem času zelo prav prišla javni zdravstveni blagajni, ki bo imela zaradi številnih bolniških odsotnosti, testiranj in oskrbe covid-bolnikov precej višje stroške. Kako te predloge komentirajo v Slovenskem zavarovalnem združenju, pojasnjuje direktorica mag. Maja Krumberger.
Urgenca Splošne bolnišnice Jesenice je bila v času epidemije zaradi ukrepov in omejevanja gibanja manj obremenjena, zdravniki obravnavajo manj poškodb, več pa je bilo težjih primerov. Nekateri pacienti so se morda tudi zaradi razmer prepozno odločili za obisk pri zdravniku. Od 13. marca do 15. aprila letos jo je obiskalo tisoč 600 pacientov, kar je polovico manj kot v primerljivem lanskem obdobju. V zadnjih dneh pa se število obiskov postopno zvišuje. Vodja jeseniškega urgentnega centra dr. Robert Carotta v pogovoru z Aljano Jocif ugotavlja, da statistični kazalniki potrjujejo manjši obisk pacientov med epidemijo.
Medtem ko je drugi sklop vladnih ukrepov v zaključni fazi, vseh sedem sindikalnih central vnovič poziva vlado naj jih vključi v pripravo ter vzpostavi socialni dialog z delovanjem Ekonomsko socialnega sveta. Po srečanju s predsednikom vlade v začetku meseca nam je bilo obljubljeno, da bomo socialni partnerji povabljeni v pripravo novega paketa razlagajo sindikati. Izostanku socialnega dialoga v prvem paketu je po besedah vlade namreč botrovala hitrost priprave – a sindikati so znova razočarani.
Sara Svensson je v Ljubljani dokončala študij muzikologije, potem pa se je predala oboi in odšla na študij v Gradec in nato še je v Göteborg. V Göteborgu zdaj tudi živi in ustvarja. Posveča se predvsem interpretiranju sodobne glasbe in je članica ansambla Mimitabu. Poleg komorne glasbe aktivno sodeluje v različnih orkestrih in poučuje oboo. Pogovor s Saro Svensson je tekel o trenutnih razmerah na Švedskem, o koncertnem dogajanju in ukrepih švedskega Ministrstva za šport in kulturo.
Zakon o medijih je bil sprejet leta 2001, kasneje je bil nekajkrat dopolnjen, poskus celovite prenove pred desetimi leti pa ni uspel. Ko je nastopila nova vlada, je predlog, ki naj bi posodobil zastareli medijski zakon, na ministrstvu za kulturo pa je nastajal eno leto, obstal tik pred začetkom zakonodajnega postopka. Z ministrstva za kulturo so na naše vprašanje, kaj se bo dogajalo z medijsko zakonodajo, tudi z že napisanim predlogom novele Zakona o medijih, odgovorili, da je predlog novele »v zaključni fazi priprave«. To je zaenkrat vse, kar nam je uspelo izvedeti. Spremembe zakona o medijih, ki jih je v novelo zajela prejšnja ekipa ministrstva, so bile strokovno pripravljene in široko usklajene, je povedala nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za kulturo dr. Tanja Kerševan Smokvina, sicer strokovnjakinja za medijske politike. Poklicala jo je Tatjana Pirc.
Jutranji pogovor z Jankom Petrovcem, dopisnikom iz Rima.
Krizo epidemije novega koronavirusa zaradi zaprtega letališča in prizemljenih potniških letal vse bolj čuti tudi Fraport Slovenija. V družbi, kjer nemoteno poteka gradnja novega, več kot 20 milijonov evrov vrednega potniškega terminala, naložbe in ostalih stroškov zaradi ustavljenega letalskega potniškega prometa sami ne bodo zmogli. Zato premostitveno računajo tudi na pomoč države. O negotovih razmerah se je Aljana Jocif pogovarjala s poslovodnim direktorjem Fraport Slovenija, Zmagom Skobirjem.
Na Univerzi v Ljubljani po mesecu dni študija na daljavo ugotavljajo, da visokošolski učitelji izvajajo od 80 do 85 odstotkov študijskih dejavnosti. V obdobju karantene je približno njenih 120 študentov uspešno zagovarjalo zaključno delo, diplomsko ali magistrsko delo, tudi doktorsko disertacijo.
Epidemija koronavirusa je korenito spremenila naša življenja. V mnogih državah so oblasti zapovedale samoosamitev in strogo karanteno, kar je prineslo radikalno okrnitev družbenih in socialnih stikov. Ljudje se ne moremo več družiti, koncerti, predstave in ostale družabno kulturne prireditve so prepovedane. Javni prostori, kot so ulice, trgi, otroška igrišča, nabrežja, tudi mnogi parki so prazni. Zato morda ne preseneča, da so prav posebno vlogo v teh časih osamljenosti prevzeli balkoni. Več Martina Černe.
Neveljaven email naslov
