Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ljudje, ki jih prizadene možganska kap, se morajo pogosto številnih opravil znova priučiti. Področje, ki lahko povzroča hude težave in otežuje vsakdanje življenje, je tudi povsem običajna hoja. Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča so zdaj v okviru evropskega projekta Balance razvili robota, ki utegne močno prispevati k hitrejšemu napredku na tem področju.
Na URI Soča razvili novega robota za pomoč bolnikom po možganski kapi
Ljudje, ki jih prizadene možganska kap, se morajo pogosto številnih opravil znova priučiti. Področje, ki lahko povzroča hude težave in otežuje vsakdanje življenje, je tudi povsem običajna hoja. Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča so zdaj v okviru evropskega projekta Balance razvili robota, ki utegne močno prispevati k hitrejšemu napredku na tem področju.
Roboti, ki na različne načine pomagajo bolnikom pri okrevanju ali omogočajo lažje ali boljše gibanje in s tem kakovostnejše življenje ljudem z najrazličnejšimi okvarami ali bolezenskimi stanji, so danes izredno pomembno in naglo razvijajoče se področje robotike. Razvoju robotov za pomoč pri rehabilitaciji se na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča intenzivno posvečajo že zadnjih deset let, je pojasnil predstojnik Službe za raziskave in razvoj na Soči prof. dr. Zlatko Matjačić. Po robotih, ki pomagajo pri učenju gibanja rok, vstajanju in stabilni stoji, je bil razvoj robota za pomoč pri vnovičnem učenju hoje naslednji logični korak.
Ljudi, ki imajo lahko zaradi nevroloških okvar, poškodb ali bolezni težave z ravnotežjem in koordinacijo pri hoji, je veliko in številnim bi lahko pomoč takšnega rehabilitacijskega robota prišla zelo prav. Strokovnjaki za razvoj so se na Soči najprej osredotočili na bolnike po možganski kapi. V prvem delu razvoja robota so tako sodelovali trije pacienti po preboleli možganski kapi, ki so že opravili klasično rehabilitacijo. Nad izboljšanjem svoje hoje in ravnotežja so bili po opravljenih tridesetih enournih seansah navdušeni.
Pacient hodi po tekočem traku, varno vpet v robota, ki ga objema okoli medenice in ki v principu deluje na podoben način kot terapevt. Pacienta rahlo potiska v smeri noge, ki je sam pacient sicer ne obremeni dovolj. S ponavljanjem tako robot izboljša simetrijo hoje in vadi odriv, kar je še ena pogosta težava teh bolnikov. V primerjavi s terapevtom lahko vaja na robotu traja dlje, kar omogoča hitrejši napredek. Dodatna prednost tega robota je, da lahko pacienta izpostavi nenadnim sunkom, pri tem pa skrbi, da ta ne bi padel . Tako se bolnik lahko na varen način nauči odzivati se na nepričakovane sunke, trke ali spremembo v naklonu, kar je ključno v vsakdanjem življenju, ko se z nepričakovanimi položaji srečujemo ves čas. Kar za zdravega človeka ne predstavlja prav nobenega problema, je za bolnika po preboleli možganski kapi velik izziv in številni se zato prostorom, v katerih je denimo veliko ljudi, raje izognejo.
V veliko pomoč in motivacijo pacientu je tudi zaslon, ki je zasnovan kot preprosta računalniška igrica. Pacient tako skuša svojo hojo, ki jo ponazarja rdeči krogec, držati znotraj večjega zelenega okvirja, ki ponazarja normalno gibanje pri hoji. Vsak uspešno opravljen korak takoj pospremi navdušeni čustvenček, ki z zaslona spodbuja pacienta. Ta vidik pomeni za pacienta pomembno spodbudo, vendar so med razvojem robota ugotovili tudi, da tu ne gre pretiravati in da mora biti videostimulacija preprosta in jasna.
Tehnološki razvoj robota je zdaj končan. Sledijo klinične raziskave na več pacientih, ključen za uspešno komercializacijo pa bo seveda industrijski partner. Če bo šlo vse po načrtih, si novega robotskega rehabilitacijskega pomočnika lahko obetamo že čez pet let.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ljudje, ki jih prizadene možganska kap, se morajo pogosto številnih opravil znova priučiti. Področje, ki lahko povzroča hude težave in otežuje vsakdanje življenje, je tudi povsem običajna hoja. Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča so zdaj v okviru evropskega projekta Balance razvili robota, ki utegne močno prispevati k hitrejšemu napredku na tem področju.
Na URI Soča razvili novega robota za pomoč bolnikom po možganski kapi
Ljudje, ki jih prizadene možganska kap, se morajo pogosto številnih opravil znova priučiti. Področje, ki lahko povzroča hude težave in otežuje vsakdanje življenje, je tudi povsem običajna hoja. Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča so zdaj v okviru evropskega projekta Balance razvili robota, ki utegne močno prispevati k hitrejšemu napredku na tem področju.
Roboti, ki na različne načine pomagajo bolnikom pri okrevanju ali omogočajo lažje ali boljše gibanje in s tem kakovostnejše življenje ljudem z najrazličnejšimi okvarami ali bolezenskimi stanji, so danes izredno pomembno in naglo razvijajoče se področje robotike. Razvoju robotov za pomoč pri rehabilitaciji se na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča intenzivno posvečajo že zadnjih deset let, je pojasnil predstojnik Službe za raziskave in razvoj na Soči prof. dr. Zlatko Matjačić. Po robotih, ki pomagajo pri učenju gibanja rok, vstajanju in stabilni stoji, je bil razvoj robota za pomoč pri vnovičnem učenju hoje naslednji logični korak.
Ljudi, ki imajo lahko zaradi nevroloških okvar, poškodb ali bolezni težave z ravnotežjem in koordinacijo pri hoji, je veliko in številnim bi lahko pomoč takšnega rehabilitacijskega robota prišla zelo prav. Strokovnjaki za razvoj so se na Soči najprej osredotočili na bolnike po možganski kapi. V prvem delu razvoja robota so tako sodelovali trije pacienti po preboleli možganski kapi, ki so že opravili klasično rehabilitacijo. Nad izboljšanjem svoje hoje in ravnotežja so bili po opravljenih tridesetih enournih seansah navdušeni.
Pacient hodi po tekočem traku, varno vpet v robota, ki ga objema okoli medenice in ki v principu deluje na podoben način kot terapevt. Pacienta rahlo potiska v smeri noge, ki je sam pacient sicer ne obremeni dovolj. S ponavljanjem tako robot izboljša simetrijo hoje in vadi odriv, kar je še ena pogosta težava teh bolnikov. V primerjavi s terapevtom lahko vaja na robotu traja dlje, kar omogoča hitrejši napredek. Dodatna prednost tega robota je, da lahko pacienta izpostavi nenadnim sunkom, pri tem pa skrbi, da ta ne bi padel . Tako se bolnik lahko na varen način nauči odzivati se na nepričakovane sunke, trke ali spremembo v naklonu, kar je ključno v vsakdanjem življenju, ko se z nepričakovanimi položaji srečujemo ves čas. Kar za zdravega človeka ne predstavlja prav nobenega problema, je za bolnika po preboleli možganski kapi velik izziv in številni se zato prostorom, v katerih je denimo veliko ljudi, raje izognejo.
V veliko pomoč in motivacijo pacientu je tudi zaslon, ki je zasnovan kot preprosta računalniška igrica. Pacient tako skuša svojo hojo, ki jo ponazarja rdeči krogec, držati znotraj večjega zelenega okvirja, ki ponazarja normalno gibanje pri hoji. Vsak uspešno opravljen korak takoj pospremi navdušeni čustvenček, ki z zaslona spodbuja pacienta. Ta vidik pomeni za pacienta pomembno spodbudo, vendar so med razvojem robota ugotovili tudi, da tu ne gre pretiravati in da mora biti videostimulacija preprosta in jasna.
Tehnološki razvoj robota je zdaj končan. Sledijo klinične raziskave na več pacientih, ključen za uspešno komercializacijo pa bo seveda industrijski partner. Če bo šlo vse po načrtih, si novega robotskega rehabilitacijskega pomočnika lahko obetamo že čez pet let.
Potem ko je že kazalo, da bo epidemija koronavirusa v Evropi v glavnem izzvenela, se število okužb vsaj v delu spet povečuje, Razmere so zaskrbljujoče zlasti na Zahodnem Balkanu, ki je očitno postal največje žarišče v Evropi. In od tam se vsaj deloma okužbe širijo v druge del stare celine. Vodja strokovne skupine za boj proti koronavirusu pri slovenski vladi Bojana Beovič je razmere na Balkanu celo primerjala s tistimi v Italiji ob začetku pandemije. Zanimivo pa je, da je Evropska unija Srbijo in Črno goro uvrstila na seznam držav, s katerimi so meje odprte. Sicer pa nekaj več podrobnosti o najnovejšem dogajanju v tem delu sveta z našim beograjski dopisnikom Boštjanom Anžinom.
Ko zbolimo, nam obvezno zdravstveno zavarovanje omogoča odsotnost z delovnega mesta in za prvih 30 dni bolniške odsotnosti nam mora delno nadomestilo plače izplačati delodajalec. Če je bolezen težja oz. dolgotrajnejša, o podaljšanju bolniške odsotnosti odloča zdravniška komisija na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavod pa tudi izplača nadomestilo plače. Zaplete se, ko komisija zamuja z odločitvijo in zaposleni, ki je pravočasno dal vlogo za odobritev dolgotrajne bolniške odsotnosti, ne more delati, odločbe o bolniški odsotnosti pa še ni prejel. Takšna je zgodba našega poslušalca, ki je želel ostati anonimen.
Ob nastanku večjega žarišča v Mariboru, kjer se je okužilo 7 zdravnikov enote nujne medicinske pomoči zdravstvenega doma smo se včeraj pogovarjali z ministrom za zdravje, Tomažem Gantarjem. Tomaž Gantar se je za Radio Slovenija odzval tudi na kritične besede vladnega govorca Jelka Kacina glede slabega nadzora nad osebami v karanteni, vprašali pa smo ga tudi o tem, kakšno je njegovo mnenje glede potovanja na Hrvaško ter kdaj naj pričakujemo predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je napovedal za konec junija.
Pri zadnjih okužbah zdravnikov v Mariboru gre verjetno za vnos iz tujine. Minister za zdravje Tomaž Gantar meni, da se to ne bi smelo zgoditi, vsem, ki nimajo nujnih poti v tujino – tudi Hrvaško – pa te odsvetuje.
Upokojenci so danes, ko je zadnji dan v juniju, skupaj z junijskimi pokojninami na svoje račune prejeli tudi letošnji letni dodatek. Upokojenci so dodatek dobili mesec dni prej kot običajno.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Razredna učiteljica na OŠ Danile Kumar je letošnja naj učiteljica po izboru bralk in bralcev One. Kaj ji je v tem zgodovinskem šolskem letu ostalo najbolj v spomimu, kaj so se naučili učiteljii in kaj pričakujejo v novem šolskem letu, jo je spraševala Mateja Železnikar
Ob zgradbi Oddelka za onkologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor so prejšnji teden tudi uradno in slovesno odprli tako imenovani Mali beli gaj – prostor druženja, počitka in umiritve za bolnike, njihove svojce in za zaposlene. Gre za šestnajsti element projekta Zgodbe o klopeh in ljudeh; tudi tokrat so projekt izpeljali s pomočjo donatorjev, v delu in materialu. Uresničili so ga na zapuščenem in preraščenem dvorišču, prekrasen zelen kotiček pa mu je dal presežno dodano vrednost. Projekt Zgodba o klopeh in ljudeh povezuje avtorje unikatnih, presežno oblikovanih klopi (arhitekte, kiparje, oblikovalce, slikarje), ki so pripravljeni podariti Mariboru in ljudem, ki v njem živijo, lastno ustvarjanje. Prebuja medčloveško z namenom, da stopimo iz tistega, kar omejuje, vnesemo mestu izgubljeno energijo, dodamo k njegovi podobi in začnemo znova pripovedovati zgodbe o medsebojni povezanosti. Podrobneje Irena Kodrič Cizerl.
V četrtkovo jutro se nam je z najvišje ležečega delovnega mesta pri nas oglasil gospod Andrej Rekar, ki na meteorološki postaji Kredarica deluje že od leta 1994. Seveda se je v tem času nabralo cel kup zgodb, zasneženih, nevihtnih in sončnih. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.
Včeraj so v Sloveniji ob 1222 testiranjih potrdili sedem okužb z novim koronavirusom. Bolnišnično oskrbo je potrebovalo sedem bolnikov, kar sta dva več kot dan prej, dva bolnika so zdravili na oddelku za intenzivno nego. Število testiranj na covid-19 se je zadnje dni povečevalo, tako so ponekod nastajale čakalne vrste. Najdlje se je čakalo v Ljubljani - 5 dni. Z dodatno logistiko so problem rešili in zdaj je čakalna doba 1 dan, testiranje poteka vsak dan, razen v nedeljah in praznikih, medtem ko v Mariboru občani lahko pridejo na testiranje in odvzem brisa še isti dan, vse dni v tednu. Helena Lovinčič.
Gibanje za ohranjanje in uveljavljanje kulturne in naravne dediščine Kultura – Natura Slovenija je letos že desetič podelilo priznanja Naša Slovenija za projekte, ki so povezani z ohranjanjem in uveljavljanjem slovenske kulturne dediščine in ljudem in organizacijam, ki s svojo dejavnostjo širijo zavest in znanje o dediščinskih vrednotah med prebivalstvom v skupnem slovenskem kulturnem in etničnem prostoru. Za leto 2019 so prejeli 18 nominacij in podelili 10 priznanj v štirih kategorijah. V kategoriji »izobraževanje, usposabljanje in ozaveščanje« je med prejemniki nagrade tudi oddaja Sotočja, ki jo lahko poslušate na Prvem programu nacionalnega radia. O letošnji beri priznanj Naša Slovenija se je Cirila Štuber pogovarjala s Slavkom Mežkom, predsednikom gibanja za ohranjanje in uveljavljanje kulturne in naravne dediščine Kultura – Natura Slovenija.
Število okužb s koronavirusom se tudi na Hrvaškem povečuje. V minulem 24 uranem obdobju so jih našteli 30, število vseh trenutno okuženih se je spet povzpelo prek 100, vseh skupaj od začetka epidemije pa je 2366. Zanimivo pa je, da jih je, vsaj po teh najnovejših podatkih, največ v notranjosti države, v turističnih krajih jih skoraj ni.
Delavci migranti so tisti, ki prvi občutijo krizo na trgu dela – so med najšibkejšimi med delovno silo, saj običajno ne poznajo svojih pravic. Točno to se zgodilo tudi sedaj, ko nekateri delodajalci delavce silijo, da ostajajo v Sloveniji ter jim grozijo z odpovedjo delovnega razmerja, če bodo morali po vrnitvi iz matične države ostati v karanteni.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Za nami je nenavadno šolsko leto, če so še pred nekaj meseci starši, učitelji prepovedovali otrokom in mladostnikom pretirano uporabo računalnika, tablice in drugih zaslonov – nekatere družine so se zavestno odločile, da v njihovih domovih ne bo zaslonov - so ti v korona kriz postali nepogrešljivi – brez njih otroci in mladostniki niso več mogli slediti pouku. Kot bomo slišali v pogovoru z ministrico za izobraževanje Simono Kustec, so donatorji med šolarje razdelila 3 tisoč kosov informacijsko–komunikacijskih naprav. Delež učiteljev, ki ni imel ustrezne računalniške opreme za pouk na daljavo, pa je bil višji kot pri šolarjih, razkriva ministrica. Zato napoveduje, da bodo čez poletje poskrbeli, da bodo vsi učitelji in šolarji pripravljeni na pouk na daljavo v jeseni.
Po podatkih Organizacije Združenih narodov je na svetu trenutno približno 80 milijonov beguncev in notranje razseljenih ljudi, med njimi je tudi veliko otrok. Države, ki sprejmejo največ beguncev, so Turčija, Pakistan, Uganda, Sudan in Nemčija. Vse več ljudi si zatočišče pred vojnami, konflikti ali lakoto poišče tudi pri nas. Slovenija je v zadnjih petih letih podelila status begunca nekaj več kot 600 ljudem. Ko pridobijo mednarodno zaščito, sledi dolgotrajen proces integracije. Za mnoge begunce, ki se vključujejo v našo družbo, je velik izziv učenje jezika, mnogi pa imajo težave predvsem z iskanjem stanovanja in zaposlitve. Več o integraciji beguncev pri nas pa nam je ob svetovnem dnevu beguncev, ki ga obeležujemo danes, povedal Franci Jazbec iz Društva Odnos. Z njim se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić
Agencija za varnost prometa in policija v teh dneh izvajata prvi del nacionalne preventivne akcije za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu. V času epidemije so na agenciji sicer zaznali trend povečanja števila pijanih povzročiteljev prometnih nesreč - v času epidemije je bilo takšnih 14 odstotkov, v enakem obdobju lani 9,5 odstotka. Slovenija se uvršča med države, kjer je poraba alkohola na odraslega prebivalca med najvišjimi v Evropi. V 507 nesrečah, ki so jih med 1. januarjem in 31. majem letos povzročili opiti vozniki, je umrlo 13 oseb. Policist Sandi Sheikha poudarja, da je namen poostrenih nadzorov predvsem v ozaveščanju ljudi o tem, kako nevarna je vožnja pod vplivom mamil ali alkohola. Podrobneje v reportaži, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Vojne, konflikti, lakota, podnebne spremembe. To so okoliščine, ki vedno več ljudi ženejo v beg. Zatočišče ali boljše življenje v državah Evropske unije vsak dan išče na tisoče migrantov in beguncev, mnogi za mednarodno zaščito zaprosijo tudi pri nas. Slovenija je v zadnjih petih letih podelila status begunca nekaj več kot 600 ljudem. Lucija Dimnik Rikić.
Arkan Al Nawas je slikar in krajinski arhitekt. V Slovenijo je prišel študirat v času nekdanje Jugoslavije, rodil pa se je v iraški Nasiriyi. Je eden tistih, ki vedno prijazno pozdravi znance in neznance. Njegova zgodba bo prek fotografij, umetnin in drugih predmetov od jutri dalje na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju. Razstavo bodo odprli ob 16.30 in s tem zakorakali v Poletno muzejsko noč.
Neveljaven email naslov
