Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ljudje, ki jih prizadene možganska kap, se morajo pogosto številnih opravil znova priučiti. Področje, ki lahko povzroča hude težave in otežuje vsakdanje življenje, je tudi povsem običajna hoja. Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča so zdaj v okviru evropskega projekta Balance razvili robota, ki utegne močno prispevati k hitrejšemu napredku na tem področju.
Na URI Soča razvili novega robota za pomoč bolnikom po možganski kapi
Ljudje, ki jih prizadene možganska kap, se morajo pogosto številnih opravil znova priučiti. Področje, ki lahko povzroča hude težave in otežuje vsakdanje življenje, je tudi povsem običajna hoja. Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča so zdaj v okviru evropskega projekta Balance razvili robota, ki utegne močno prispevati k hitrejšemu napredku na tem področju.
Roboti, ki na različne načine pomagajo bolnikom pri okrevanju ali omogočajo lažje ali boljše gibanje in s tem kakovostnejše življenje ljudem z najrazličnejšimi okvarami ali bolezenskimi stanji, so danes izredno pomembno in naglo razvijajoče se področje robotike. Razvoju robotov za pomoč pri rehabilitaciji se na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča intenzivno posvečajo že zadnjih deset let, je pojasnil predstojnik Službe za raziskave in razvoj na Soči prof. dr. Zlatko Matjačić. Po robotih, ki pomagajo pri učenju gibanja rok, vstajanju in stabilni stoji, je bil razvoj robota za pomoč pri vnovičnem učenju hoje naslednji logični korak.
Ljudi, ki imajo lahko zaradi nevroloških okvar, poškodb ali bolezni težave z ravnotežjem in koordinacijo pri hoji, je veliko in številnim bi lahko pomoč takšnega rehabilitacijskega robota prišla zelo prav. Strokovnjaki za razvoj so se na Soči najprej osredotočili na bolnike po možganski kapi. V prvem delu razvoja robota so tako sodelovali trije pacienti po preboleli možganski kapi, ki so že opravili klasično rehabilitacijo. Nad izboljšanjem svoje hoje in ravnotežja so bili po opravljenih tridesetih enournih seansah navdušeni.
Pacient hodi po tekočem traku, varno vpet v robota, ki ga objema okoli medenice in ki v principu deluje na podoben način kot terapevt. Pacienta rahlo potiska v smeri noge, ki je sam pacient sicer ne obremeni dovolj. S ponavljanjem tako robot izboljša simetrijo hoje in vadi odriv, kar je še ena pogosta težava teh bolnikov. V primerjavi s terapevtom lahko vaja na robotu traja dlje, kar omogoča hitrejši napredek. Dodatna prednost tega robota je, da lahko pacienta izpostavi nenadnim sunkom, pri tem pa skrbi, da ta ne bi padel . Tako se bolnik lahko na varen način nauči odzivati se na nepričakovane sunke, trke ali spremembo v naklonu, kar je ključno v vsakdanjem življenju, ko se z nepričakovanimi položaji srečujemo ves čas. Kar za zdravega človeka ne predstavlja prav nobenega problema, je za bolnika po preboleli možganski kapi velik izziv in številni se zato prostorom, v katerih je denimo veliko ljudi, raje izognejo.
V veliko pomoč in motivacijo pacientu je tudi zaslon, ki je zasnovan kot preprosta računalniška igrica. Pacient tako skuša svojo hojo, ki jo ponazarja rdeči krogec, držati znotraj večjega zelenega okvirja, ki ponazarja normalno gibanje pri hoji. Vsak uspešno opravljen korak takoj pospremi navdušeni čustvenček, ki z zaslona spodbuja pacienta. Ta vidik pomeni za pacienta pomembno spodbudo, vendar so med razvojem robota ugotovili tudi, da tu ne gre pretiravati in da mora biti videostimulacija preprosta in jasna.
Tehnološki razvoj robota je zdaj končan. Sledijo klinične raziskave na več pacientih, ključen za uspešno komercializacijo pa bo seveda industrijski partner. Če bo šlo vse po načrtih, si novega robotskega rehabilitacijskega pomočnika lahko obetamo že čez pet let.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ljudje, ki jih prizadene možganska kap, se morajo pogosto številnih opravil znova priučiti. Področje, ki lahko povzroča hude težave in otežuje vsakdanje življenje, je tudi povsem običajna hoja. Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča so zdaj v okviru evropskega projekta Balance razvili robota, ki utegne močno prispevati k hitrejšemu napredku na tem področju.
Na URI Soča razvili novega robota za pomoč bolnikom po možganski kapi
Ljudje, ki jih prizadene možganska kap, se morajo pogosto številnih opravil znova priučiti. Področje, ki lahko povzroča hude težave in otežuje vsakdanje življenje, je tudi povsem običajna hoja. Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča so zdaj v okviru evropskega projekta Balance razvili robota, ki utegne močno prispevati k hitrejšemu napredku na tem področju.
Roboti, ki na različne načine pomagajo bolnikom pri okrevanju ali omogočajo lažje ali boljše gibanje in s tem kakovostnejše življenje ljudem z najrazličnejšimi okvarami ali bolezenskimi stanji, so danes izredno pomembno in naglo razvijajoče se področje robotike. Razvoju robotov za pomoč pri rehabilitaciji se na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča intenzivno posvečajo že zadnjih deset let, je pojasnil predstojnik Službe za raziskave in razvoj na Soči prof. dr. Zlatko Matjačić. Po robotih, ki pomagajo pri učenju gibanja rok, vstajanju in stabilni stoji, je bil razvoj robota za pomoč pri vnovičnem učenju hoje naslednji logični korak.
Ljudi, ki imajo lahko zaradi nevroloških okvar, poškodb ali bolezni težave z ravnotežjem in koordinacijo pri hoji, je veliko in številnim bi lahko pomoč takšnega rehabilitacijskega robota prišla zelo prav. Strokovnjaki za razvoj so se na Soči najprej osredotočili na bolnike po možganski kapi. V prvem delu razvoja robota so tako sodelovali trije pacienti po preboleli možganski kapi, ki so že opravili klasično rehabilitacijo. Nad izboljšanjem svoje hoje in ravnotežja so bili po opravljenih tridesetih enournih seansah navdušeni.
Pacient hodi po tekočem traku, varno vpet v robota, ki ga objema okoli medenice in ki v principu deluje na podoben način kot terapevt. Pacienta rahlo potiska v smeri noge, ki je sam pacient sicer ne obremeni dovolj. S ponavljanjem tako robot izboljša simetrijo hoje in vadi odriv, kar je še ena pogosta težava teh bolnikov. V primerjavi s terapevtom lahko vaja na robotu traja dlje, kar omogoča hitrejši napredek. Dodatna prednost tega robota je, da lahko pacienta izpostavi nenadnim sunkom, pri tem pa skrbi, da ta ne bi padel . Tako se bolnik lahko na varen način nauči odzivati se na nepričakovane sunke, trke ali spremembo v naklonu, kar je ključno v vsakdanjem življenju, ko se z nepričakovanimi položaji srečujemo ves čas. Kar za zdravega človeka ne predstavlja prav nobenega problema, je za bolnika po preboleli možganski kapi velik izziv in številni se zato prostorom, v katerih je denimo veliko ljudi, raje izognejo.
V veliko pomoč in motivacijo pacientu je tudi zaslon, ki je zasnovan kot preprosta računalniška igrica. Pacient tako skuša svojo hojo, ki jo ponazarja rdeči krogec, držati znotraj večjega zelenega okvirja, ki ponazarja normalno gibanje pri hoji. Vsak uspešno opravljen korak takoj pospremi navdušeni čustvenček, ki z zaslona spodbuja pacienta. Ta vidik pomeni za pacienta pomembno spodbudo, vendar so med razvojem robota ugotovili tudi, da tu ne gre pretiravati in da mora biti videostimulacija preprosta in jasna.
Tehnološki razvoj robota je zdaj končan. Sledijo klinične raziskave na več pacientih, ključen za uspešno komercializacijo pa bo seveda industrijski partner. Če bo šlo vse po načrtih, si novega robotskega rehabilitacijskega pomočnika lahko obetamo že čez pet let.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Če bi šlo vse po načrtih, bi zdaj že odštevali ure do trenutka, ko se bo Slovenija z izstrelitvijo svojih prvih dveh satelitov vpisala v zgodovino odkrivanja vesolja. Satelita Trisat in Nemo-HD naj bi v orbito poletela na raketi Vega jutri (petek, 19. 6.) nekaj minut pred 4. uro po srednjeevropskem času iz izstrelišča v Francoski Gvajani, a bo treba na izstrelitev še nekoliko počakati. Gre za tretjo preložitev izstrelitve. Prvič je do nje prišlo zaradi ponesrečenega predhodnega poleta rakete Vega, drugič zaradi epidemije novega koronavirusa. Tokrat je razlog vreme, je Andreji Gradišar povedal vodja misije Trisat dr. Iztok Kramberger. Slišali boste tudi predstavitev obeh satelitov in nekaj utrikov zadnjih priprav na izstrelitev.
Ob obeležitvi 55. obletnice oddaje Lahko noč, otroci bo danes zvečer naš Prvi program gostoval na ljubljanski Pediatrični kliniki. Neposredni avdio in video prenos pravljice o polžu prijatelju iz bolnišnice pa hkrati predstavlja tudi zagon spletnega tematskega kanala za malčke, otroke in mladostnike Radio Z, ki ga je Radio Slovenija vzpostavil v okviru mednarodnega projekta B-AIR.
Pametna mesta v post koronskem obdobju še bolj generirajo uporabo novih tehnologij in uporabo pridobljenih informacij. Slednje pa se v javnosti zarisuje kot eden ključnih problemov in aktualnih tematik, s katerimi se ukvarjajo različni strokovnjaki in vlade. Več o tem kakšne ugodnosti nam nudijo pametna mesta in kakšne pasti nam nastavljajo, v naslednjem prispevku. Martina Černe se je pogovarjala s prof. dr. Matjažem Uršičem iz Centra za prostorsko sociologijo Fakultete za družbene vede v Ljubljani.
Ob letošnjem razmeroma deževnem maju in juniju malokdo pomisli na sušo, a strokovnjaki pravijo, da povsod še niso nadoknadili primanjkljaja letošnjih prvih štirih, zelo suhih mesecev. In kljub temu, da Slovenija velja za vodnato državo, ob današnjem svetovnem dnevu boja proti širjenju puščav in suše velja opozoriti, da se padavinski režim pri nas spreminja, da je snežna odeja vse tanjša, in da bo v prihodnje vse več intenzivnih, a kratkotrajnih padavin. Klimatologinja Mojca Dolinar z Agencije za okolje vse skupaj postavlja v kontekst globalnega segrevanja.
V dneh, ko so slovenski mediji polni novic o prihodu Michelinovega vodnika v Slovenijo in novih dobitnikov prestižnih zvezdic in ostalih priznanj, smo poklicali v italijanski Krmin. Slovenski zamejec Joško Sirk, ki vodi gostilno La Subida, ima namreč Michelinovo zvezdico že dobro desetletje. Kaj mu je prinesla, kaj je spremenila in kaj svetuje "svežim" slovenskim dobitnikom?
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
O tem, kaj utegne pomeniti razveljavitev razpisa za gradnjo Drugega tira, je na vprašanja Radia Slovenija odgovarjal prvi mož 2TDK Dušan Zorko.
Gastronomski vodnik Michelin je danes na Ljubljanskem gradu šestim slovenskim restavracijam podelil skupaj kar 7 zvezdic. Pet restavracij je prejelo eno zvezdico, kar 2 je prejela Hiša Franko naše najbolj znane kulinarične mojstrice Ane Roš. Na svetu je le 473 restavracij, ki se lahko ponašajo z dvema zvezdicama. Ana Roš si ju je, po mnenju Michelinovih inšpektorjev, prislužila za drzno in predano delo ter moderno interpretacijo tradicionalne kuhinje. Hiša Franko je tako edina restavracija z dvema zvezdicama v regiji.
Z današnjim dnem se v Grčiji začenja turistična sezona. Turizem predstavlja petino grškega BDP. Grške oblasti so odpravile omejitve za 29 držav, katerih državljanom in stalnim prebivalcem ob prihodu ne bo treba v karanteno. Na seznamu je tudi Slovenija. Potnike iz teh držav, na katerem so med drugim še Nemčija, Avstrija, Hrvaška, Kitajska in Japonska, bodo sicer lahko naključno testirali. naša dopisnica Karmen Švegl je obiskala Rodos.
Postopna izguba sluha je najpogostejši spremljevalec staranja. Izguba sluha povzroča socialno izolacijo, nezmožnost polnočutnega vključevanja v družbo, oteženo dostopnost do informacij in komunikacij, lahko vodi tudi v hude duševne stiske. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je ob današnjem Mednarodnem dnevu ozaveščanja o nasilju nad starejšimi organizirala Posvet s temo »Kvalitetno staranje oseb z okvaro sluha.« Prispevek Petre Medved.
Od danes ni več ovir na meji z Italijo. Državljani obeh držav lahko prestopajo mejo kot pred epidemijo koronavirusa.
Bled je nedvomno eden slovenskih simbolov, podoba, s katero se v tujini promovira država, kraj, kamor naši državniki vozijo tuje na protokolarna in druga srečanja. Skratka, Bled je nosilna podoba za turiste privlačne enkratne Slovenije. Zato ni čudno, da je tudi blejski turizem z leti odtaval v tujino, več kot 95 odstotkov obiskovalcev prihaja od tam, iz več kot 130 držav in Slovencem se zadnja leta zdi, da jim je bil Bled ugrabljen. Do letos, ko smo ga, zaradi višje sile, dobili nazaj. Utrip Bleda v teh dneh je preverila Romana Erjavec.
Korona kriza je prinesla spoznanje, da moramo za večjo stopnjo samooskrbe s hrano povečati rastlinsko proizvodnjo. To pa bi lahko dosegli z več znanja in tudi z uporabo sodobnih tehnologij, s katerimi prihranimo čas, zmanjšamo izgube pridelkov, zmanjšamo stroške proizvodnje in obenem zmanjšamo vpliv na okolje. Eno od orodij, ki se po svetu že s pridom uporablja v kmetijstvu, so t.i. droni oz. brezpilotni letalniki, s pomočjo katerih pridobimo podatke o tem, kaj se dogaja z rastlinami na poljih.
V Radečah po letu in pol v teh dneh zaključujejo projekt Stara šola za nove ideje, v katerem sta občina Radeče in zavod KTRC s partnerji obnovila in društvom namenila nekdanji objekt šole. Skozi mehke vsebine s partnerji je ta zaživela v duhu aktivnega sodelovanja lokalnega prebivalstva in ohranjanja naravnih in kulturnih ter tudi kulinaričnih znamenitosti doline Sopote, ki skriva številne naravne in kulturne bisere, vredne ogleda.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Junij je mesec, ko po celem svetu potekajo parade ponosa. Slednje bodo zaradi epidemije koronavirusa letos potekale drugače. V nekaterih mestih so jih odpovedali, spet v drugih jih bodo izvedli. Slovenska povorka je prestavljena na september, do konca junija pa bo v atriju Mestne hiše na ogled pregledna multimedijska razstava, ki obeležuje 20 let parade ponosa v Ljubljani.
Zaradi sicer že preklicane epidemije po pojavu novega korona virusa še vedno ostajajo zaprti številni maloobmejni prehodi s Hrvaško. To še posebej greni življenje domačinom, ki iz ene v drugo državo hodijo v službo, imajo na obeh straneh sorodnike ali celo otroke v vrtcih. Med najbolj prizadetimi je majhna in demografsko ogrožena občina Osilnica, kjer je stiskam ljudi prisluhnil Marko Škrlj.
Statistični izračun pokaže, da srčni infarkt doživi vsak dan skoraj 11 ljudi in tako je bilo tudi letos v času corona epidemije. Zaradi strahu pred okužbo in neprepoznavanja opozorilnih znakov marsikdo ni pravočasno poiskal zdravniške pomoči. Ena takšnih je tudi naša sogovornica. Ker je bila športnica, zdrava, stara le 42 let, niti pomislila ni, da bi lahko bilo z njenim srcem kaj narobe. Srčni infarkt je doživela praktično na vrhuncu epidemije.
Neveljaven email naslov
