Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Patricia Infantes je doma z juga Španije, že več kot desetletje pa živi in dela v Barceloni. Ukvarja se z informatiko, včeraj je bila nedaleč stran od terorističnega napada. Poklicali smo jo v petek popoldne, ko se je vračala z minute molka na Plaza de Catalunya, osrednjega trga v Barceloni. Je optimistka in pravi, da se mora Barcelona pobrati, boji se le, da se bo v samem mestu, pa tudi tako v Kataloniji kot v Španiji, povečala nestrpnost do priseljencev. Foto: Premsa SantCugat (Flickr, All creative commons)
Patricia Infantes si ne želi, da bi po napadu na Barcelono zdaj vsi priseljenci postali žrtveno jagnje zaradi terorističnih skrajnežev
Patricia Infantes je doma z juga Španije, že več kot desetletje pa živi in dela v Barceloni. Ukvarja se z informatiko, včeraj je bila nedaleč stran od terorističnega napada. Poklicali smo jo v petek popoldne, ko se je vračala z minute molka na Plaza de Catalunya, osrednjega trga v Barceloni.
“Prebivalci Barcelone smo z minuto molka izkazali spoštovanje žrtvam. Ko se nekaj takšnega zgodi v tvojem mestu, se je s tem zelo težko soočiti. Napad se je zgodil dobesedno pred mojim stanovanjem, živim zelo blizu glavne ulice. Kakšno uro prej sem šla mimo, takoj po dogodku me je klicala sestra, ki je bila na ulici in me obvestila o tragediji. Instinktivno sem najprej zaprla okna stanovanja in zgroženo prižgala televizijo … Šokirani smo, ne razumem zakaj se je to moralo zgoditi nam. Ne dojemamo še prav dobro vseh razsežnosti napada.”
“Ne želim si, da bi zdaj vsi priseljenci postali žrtveno jagnje zaradi terorističnih skrajnežev.”
Patricia Infantes navkljub šoku pravi, da je med njenimi prijatelji vseeno čutiti pripravljenost na boj s posledicami napada in da se nikakor ne mislijo predati: “Sama sem že po naravi optimistka, mislim, da se moramo soočiti z nastalo situacijo. Ne smemo se predati, moramo se vrniti v normalno življenje, če bomo prestrašeni in bomo spremenili naš življenjski slog, potem so skrajneži zmagali. Do danes dopoldne sem ostala zaprta v stanovanju, zdaj sem se srečala z domačini in mislim, da so reagirali podobno kot jaz: ne bomo se pustili, vrniti se moramo v normalnost! Pohvaliti moram tudi policijo in vse ostale službe, v velikem kaosu so opravili res veliko delo!”
Prebivalka Barcelone nam je pred slabo uro tudi povedala, da upa, da napad ne bo prestrašil niti turistov. Boji pa se, da se bo v samem mestu, pa tudi tako v Kataloniji kot v Španiji, povečala nestrpnost do priseljencev: “Živimi v četrti, kjer je veliko priseljencev, recimo iz Pakistana, Alžirije in drugih držav, predvsem z Bližnjega Vzhoda. Ne želim si, da bi zdaj oni postali v središču medijskega zanimanja in nekakšna žrtvene jagnje zaradi terorističnih skrajnežev. Tega me je pri vsem skupaj najbolj strah. Želim si, da bi tukaj v Barceloni še naprej živeli složno in v miru, v odprti in tolerantni družbi.”
Zanimivo in vsekakor konstruktivno razmišljanje prebivalke Barcelone Patricie Infantes. Razvoj dogodkov po terorističnem napadu v katalonski prestolnici bomo seveda še naprej podrobno spremljali v informativnih oddajah Radia Slovenija.
4433 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Patricia Infantes je doma z juga Španije, že več kot desetletje pa živi in dela v Barceloni. Ukvarja se z informatiko, včeraj je bila nedaleč stran od terorističnega napada. Poklicali smo jo v petek popoldne, ko se je vračala z minute molka na Plaza de Catalunya, osrednjega trga v Barceloni. Je optimistka in pravi, da se mora Barcelona pobrati, boji se le, da se bo v samem mestu, pa tudi tako v Kataloniji kot v Španiji, povečala nestrpnost do priseljencev. Foto: Premsa SantCugat (Flickr, All creative commons)
Patricia Infantes si ne želi, da bi po napadu na Barcelono zdaj vsi priseljenci postali žrtveno jagnje zaradi terorističnih skrajnežev
Patricia Infantes je doma z juga Španije, že več kot desetletje pa živi in dela v Barceloni. Ukvarja se z informatiko, včeraj je bila nedaleč stran od terorističnega napada. Poklicali smo jo v petek popoldne, ko se je vračala z minute molka na Plaza de Catalunya, osrednjega trga v Barceloni.
“Prebivalci Barcelone smo z minuto molka izkazali spoštovanje žrtvam. Ko se nekaj takšnega zgodi v tvojem mestu, se je s tem zelo težko soočiti. Napad se je zgodil dobesedno pred mojim stanovanjem, živim zelo blizu glavne ulice. Kakšno uro prej sem šla mimo, takoj po dogodku me je klicala sestra, ki je bila na ulici in me obvestila o tragediji. Instinktivno sem najprej zaprla okna stanovanja in zgroženo prižgala televizijo … Šokirani smo, ne razumem zakaj se je to moralo zgoditi nam. Ne dojemamo še prav dobro vseh razsežnosti napada.”
“Ne želim si, da bi zdaj vsi priseljenci postali žrtveno jagnje zaradi terorističnih skrajnežev.”
Patricia Infantes navkljub šoku pravi, da je med njenimi prijatelji vseeno čutiti pripravljenost na boj s posledicami napada in da se nikakor ne mislijo predati: “Sama sem že po naravi optimistka, mislim, da se moramo soočiti z nastalo situacijo. Ne smemo se predati, moramo se vrniti v normalno življenje, če bomo prestrašeni in bomo spremenili naš življenjski slog, potem so skrajneži zmagali. Do danes dopoldne sem ostala zaprta v stanovanju, zdaj sem se srečala z domačini in mislim, da so reagirali podobno kot jaz: ne bomo se pustili, vrniti se moramo v normalnost! Pohvaliti moram tudi policijo in vse ostale službe, v velikem kaosu so opravili res veliko delo!”
Prebivalka Barcelone nam je pred slabo uro tudi povedala, da upa, da napad ne bo prestrašil niti turistov. Boji pa se, da se bo v samem mestu, pa tudi tako v Kataloniji kot v Španiji, povečala nestrpnost do priseljencev: “Živimi v četrti, kjer je veliko priseljencev, recimo iz Pakistana, Alžirije in drugih držav, predvsem z Bližnjega Vzhoda. Ne želim si, da bi zdaj oni postali v središču medijskega zanimanja in nekakšna žrtvene jagnje zaradi terorističnih skrajnežev. Tega me je pri vsem skupaj najbolj strah. Želim si, da bi tukaj v Barceloni še naprej živeli složno in v miru, v odprti in tolerantni družbi.”
Zanimivo in vsekakor konstruktivno razmišljanje prebivalke Barcelone Patricie Infantes. Razvoj dogodkov po terorističnem napadu v katalonski prestolnici bomo seveda še naprej podrobno spremljali v informativnih oddajah Radia Slovenija.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Danes mineva natanko 15 let od referenduma, na katerem je so se volivci odločali o članstvu Slovenije v Evropski uniji in Severnoatlantskem zavezništvu. Pridružitev Uniji je dobila skoraj 90-odstotno podporo, nekaj več kot 66 odstotkov tistih, ki so se udeležili referenduma, se je izreklo za članstvo v Natu. Če si je Slovenija v tem času pridobila status neproblematične države, pa bo morala za tak ugled v Natovem okviru storiti več, zlasti ko gre za poviševanje obrambnega proračuna. Luka Robida se je o desetletju in pol Slovenije na evropski poti pogovarjal z nekdanjim ministrom za evropske zadeve in dvakratnim evropskim komisarjem doktorjem Janezom Potočnikom.
V tem tednu je na obisku v Sloveniji prof. dr. F. Duncan Haldane, Nobelov nagrajenec za fiziko leta 2016, ki ima po mamini strani slovenske korenine. Ljudmila Renko je bila doma v Borovljah na Koroškem, kjer je med drugo svetovno vojno spoznala vojaškega zdravnika iz Velike Britanije, s katerim se je nato preselila v London, kjer se je Prof. Haldane rodil leta 1951. Znanstveno-raziskovalna pot je izjemnega znanstvenika, teoretskega fizika, nato vodila v tujino, že vrsto let živi v Združenih državah Amerike, kjer je profesor na Univerzi Princeton. Med pestrim urnikom tokratnega obiska Slovenije si je vzel čas tudi za našo oddajo in spregovoril o svojih koreninah, spominih na otroštvo, odraščanju, mami, ki nikoli ni pozabila, od kod prihaja, in seveda o znanosti in znanstvenem raziskovanju. Pred radijski mikrofon ga je povabila Mojca Delač.
V Ljubljani poteka prva mednarodna konferenca, namenjena krepitvi sodelovanja Slovenije z državami Latinske Amerike in Karibov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Dr. Gregor Petrič o aferi Cambridge Analytica in zlorabi osebnih podatkov za namene politične propagande.
Danes je tudi mednarodni dan gozdov. Letošnja tema je posvečena mestnim in primestnim gozdovom in nosi naslov Gozdovi za trajnostna mesta. Gozdovi v urbanih okoljih prinašajo številne pozitivne učinke. V Sloveniji osrednja prireditev ob dnevu gozdov poteka v Deželi kozolcev v Šentrupertu na Dolenjskem.
Gozdovi so pljuča našega planeta. Združeni narodi so 21. marec razglasili za mednarodni dan gozdov, da bi dvignili zavest o pomenu ohranjanja in skrbe rabe tega najpomembnejšega naravnega bogastva. Letošnja nosilna tema je Gozdovi za trajnostna mesta.
93 mladih je danes prejelo zlato priznanje mednarodnega programa Mepi. To je svetovno priznan mladinski program, ki mladim med 14. in 25. letom starosti omogoča, da odkrijejo, razvijejo in uresničijo svoje potenciale. Program je leta 1956 ustanovil vojvoda Edinburški, danes pa vključuje že več kot devet milijonov mladih iz 130 držav. K nam je prodrl leta 1997, danes pa se mu pridružuje že več kot 65 osnovnih in srednjih šol ter nevladnih organizacij.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z najboljšo uvrstitvijo Slovenije na zimskih paraolimpiskih igrah, Jernej Slivnik je v slalomu osvojil 12. mesto, se zaključuje paraolimpijsko dogajanje v Pjongčangu. Zaključna prireditev bo slavnostna, nato pa bodo Korejci porušili nekatere olimpijske objekte in območje znova pogozdili ter s tem poskušali zmanjšati narejene posege v naravo. Iz Južne Koreje se oglaša Marko Cirman.
Med projekti, ki v Mariboru že leta čakajo na uresničitev, je tudi zagotovitev primernih prostorov za povsem dotrajano osrednjo enoto Mariborske knjižnice na Rotovškem trgu. Ekipa zdajšnjega župana Andreja Fištravca išče rešitev že praktično cel mandat, a neuspešno. Kako resno je stanje, kako je velika dotrajanost prostorov, pa je zdaj vsem jasno, potem ko je nedavno v stranišču knjižnice s stropa odpadel omet. K sreči takrat tam ni bilo nikogar. Na mariborski občini zagotavljajo, da bodo za Rotovško knjižnico v kratkem predstavili rešitev. Podrobneje v prispevku Nataše Rižnar.
V starosti 76 let je danes ponoči na svojem domu v Cambridgeu umrl angleški fizik Stephen Hawking, verjetno najbolj slaven znanstvenik našega časa. Zaradi hude bolezni, t.i. bolezni gibalnih nevronov, je neprestano živel pod senco smrti, a je napovedi zdravnikov preživel za več kot pol stoletja. Podobno trdno voljo je pokazal tudi na svojem znanstvenem področju. Tako s svojimi znanstvenimi spoznanji kot s svojo karizmo je ogromno prispeval k razvoju kozmologije, poznavanja ustroja in usode vesolja. Prispevek Nine Slaček.
SAZOR GIZ, kolektivna organizacija za upravljanje avtorske pravice reproduciranja je danes predstavila rezultate osveščevalne kampanje Fotokopiramo, podpiramo krog znanja. Ta prinaša prva nadomestila za avtorje in založbe za fotokopiranje avtorskih del v osnovnih, srednjih šolah in vrtcih. Sporazum je podpisala velika večina šol, zato bodo lahko avtorji in založbe letos iz tega naslova prvič prejeli nadomestilo. Več Tadeja Bizilj.
Potem, ko je britanska premierka Theresa May ruske oblasti obtožila, da stojijo v ozadju zastrupitve nekdanjega ruskega agenta Sergeja Skripala in njegove hčerke, so danes britanske oblasti napovedale, da bodo izgnale 23 ruskih diplomatov. Pogovor s Tomažem Gerdenom.
Kot največji dejavnik tveganja za razvoj in napredovanje periferne arterijske bolezni pa štejemo kajenje. Ta nezdrava razvada je bila tudi del vsakdanjika za Roberta Peressuttija, ki je zaradi bolezni prestal dva posega, še prej pa prisluhnite pogovoru novinarke Tine Lamovšek s predsednikom Društva za zdravje srca in ožilja doktorjem primarijem Matijo Cevcem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Osnovnošolci in srednješolci se vsako leto na različnih tekmovanjih pomerijo v znanju materinščine, matematike, tujih jezikov, logike, kemije in fizike ter v številnih drugih področjih. Najuspešnejši med njimi se s priznanji nato potegujejo za štipendijo za nadarjene. Pred dobrimi tremi leti je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sofinanciranja tekmovanj iz znanj, udeležbo na mednarodnih olimpijadah in sofinanciranje drugih tekmovanj preneslo na Zavod za šolstvo. Organizatorji uglednih tekmovanj z dolgoletno tradicijo, ki so letos izpadla iz financiranja, so do zavodovih potez kritični.
Neveljaven email naslov