Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Patricia Infantes je doma z juga Španije, že več kot desetletje pa živi in dela v Barceloni. Ukvarja se z informatiko, včeraj je bila nedaleč stran od terorističnega napada. Poklicali smo jo v petek popoldne, ko se je vračala z minute molka na Plaza de Catalunya, osrednjega trga v Barceloni. Je optimistka in pravi, da se mora Barcelona pobrati, boji se le, da se bo v samem mestu, pa tudi tako v Kataloniji kot v Španiji, povečala nestrpnost do priseljencev. Foto: Premsa SantCugat (Flickr, All creative commons)
Patricia Infantes si ne želi, da bi po napadu na Barcelono zdaj vsi priseljenci postali žrtveno jagnje zaradi terorističnih skrajnežev
Patricia Infantes je doma z juga Španije, že več kot desetletje pa živi in dela v Barceloni. Ukvarja se z informatiko, včeraj je bila nedaleč stran od terorističnega napada. Poklicali smo jo v petek popoldne, ko se je vračala z minute molka na Plaza de Catalunya, osrednjega trga v Barceloni.
“Prebivalci Barcelone smo z minuto molka izkazali spoštovanje žrtvam. Ko se nekaj takšnega zgodi v tvojem mestu, se je s tem zelo težko soočiti. Napad se je zgodil dobesedno pred mojim stanovanjem, živim zelo blizu glavne ulice. Kakšno uro prej sem šla mimo, takoj po dogodku me je klicala sestra, ki je bila na ulici in me obvestila o tragediji. Instinktivno sem najprej zaprla okna stanovanja in zgroženo prižgala televizijo … Šokirani smo, ne razumem zakaj se je to moralo zgoditi nam. Ne dojemamo še prav dobro vseh razsežnosti napada.”
“Ne želim si, da bi zdaj vsi priseljenci postali žrtveno jagnje zaradi terorističnih skrajnežev.”
Patricia Infantes navkljub šoku pravi, da je med njenimi prijatelji vseeno čutiti pripravljenost na boj s posledicami napada in da se nikakor ne mislijo predati: “Sama sem že po naravi optimistka, mislim, da se moramo soočiti z nastalo situacijo. Ne smemo se predati, moramo se vrniti v normalno življenje, če bomo prestrašeni in bomo spremenili naš življenjski slog, potem so skrajneži zmagali. Do danes dopoldne sem ostala zaprta v stanovanju, zdaj sem se srečala z domačini in mislim, da so reagirali podobno kot jaz: ne bomo se pustili, vrniti se moramo v normalnost! Pohvaliti moram tudi policijo in vse ostale službe, v velikem kaosu so opravili res veliko delo!”
Prebivalka Barcelone nam je pred slabo uro tudi povedala, da upa, da napad ne bo prestrašil niti turistov. Boji pa se, da se bo v samem mestu, pa tudi tako v Kataloniji kot v Španiji, povečala nestrpnost do priseljencev: “Živimi v četrti, kjer je veliko priseljencev, recimo iz Pakistana, Alžirije in drugih držav, predvsem z Bližnjega Vzhoda. Ne želim si, da bi zdaj oni postali v središču medijskega zanimanja in nekakšna žrtvene jagnje zaradi terorističnih skrajnežev. Tega me je pri vsem skupaj najbolj strah. Želim si, da bi tukaj v Barceloni še naprej živeli složno in v miru, v odprti in tolerantni družbi.”
Zanimivo in vsekakor konstruktivno razmišljanje prebivalke Barcelone Patricie Infantes. Razvoj dogodkov po terorističnem napadu v katalonski prestolnici bomo seveda še naprej podrobno spremljali v informativnih oddajah Radia Slovenija.
4483 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Patricia Infantes je doma z juga Španije, že več kot desetletje pa živi in dela v Barceloni. Ukvarja se z informatiko, včeraj je bila nedaleč stran od terorističnega napada. Poklicali smo jo v petek popoldne, ko se je vračala z minute molka na Plaza de Catalunya, osrednjega trga v Barceloni. Je optimistka in pravi, da se mora Barcelona pobrati, boji se le, da se bo v samem mestu, pa tudi tako v Kataloniji kot v Španiji, povečala nestrpnost do priseljencev. Foto: Premsa SantCugat (Flickr, All creative commons)
Patricia Infantes si ne želi, da bi po napadu na Barcelono zdaj vsi priseljenci postali žrtveno jagnje zaradi terorističnih skrajnežev
Patricia Infantes je doma z juga Španije, že več kot desetletje pa živi in dela v Barceloni. Ukvarja se z informatiko, včeraj je bila nedaleč stran od terorističnega napada. Poklicali smo jo v petek popoldne, ko se je vračala z minute molka na Plaza de Catalunya, osrednjega trga v Barceloni.
“Prebivalci Barcelone smo z minuto molka izkazali spoštovanje žrtvam. Ko se nekaj takšnega zgodi v tvojem mestu, se je s tem zelo težko soočiti. Napad se je zgodil dobesedno pred mojim stanovanjem, živim zelo blizu glavne ulice. Kakšno uro prej sem šla mimo, takoj po dogodku me je klicala sestra, ki je bila na ulici in me obvestila o tragediji. Instinktivno sem najprej zaprla okna stanovanja in zgroženo prižgala televizijo … Šokirani smo, ne razumem zakaj se je to moralo zgoditi nam. Ne dojemamo še prav dobro vseh razsežnosti napada.”
“Ne želim si, da bi zdaj vsi priseljenci postali žrtveno jagnje zaradi terorističnih skrajnežev.”
Patricia Infantes navkljub šoku pravi, da je med njenimi prijatelji vseeno čutiti pripravljenost na boj s posledicami napada in da se nikakor ne mislijo predati: “Sama sem že po naravi optimistka, mislim, da se moramo soočiti z nastalo situacijo. Ne smemo se predati, moramo se vrniti v normalno življenje, če bomo prestrašeni in bomo spremenili naš življenjski slog, potem so skrajneži zmagali. Do danes dopoldne sem ostala zaprta v stanovanju, zdaj sem se srečala z domačini in mislim, da so reagirali podobno kot jaz: ne bomo se pustili, vrniti se moramo v normalnost! Pohvaliti moram tudi policijo in vse ostale službe, v velikem kaosu so opravili res veliko delo!”
Prebivalka Barcelone nam je pred slabo uro tudi povedala, da upa, da napad ne bo prestrašil niti turistov. Boji pa se, da se bo v samem mestu, pa tudi tako v Kataloniji kot v Španiji, povečala nestrpnost do priseljencev: “Živimi v četrti, kjer je veliko priseljencev, recimo iz Pakistana, Alžirije in drugih držav, predvsem z Bližnjega Vzhoda. Ne želim si, da bi zdaj oni postali v središču medijskega zanimanja in nekakšna žrtvene jagnje zaradi terorističnih skrajnežev. Tega me je pri vsem skupaj najbolj strah. Želim si, da bi tukaj v Barceloni še naprej živeli složno in v miru, v odprti in tolerantni družbi.”
Zanimivo in vsekakor konstruktivno razmišljanje prebivalke Barcelone Patricie Infantes. Razvoj dogodkov po terorističnem napadu v katalonski prestolnici bomo seveda še naprej podrobno spremljali v informativnih oddajah Radia Slovenija.
Izsek iz Nočnega obiska s Simonom Koblarjem, raziskovalcem na Urbanističnem inštitutut RS.
Kdaj ste nazadnje na roke napisali pismo? Si opomnike zapisali s (kemičnim) svinčnikom na papir in ne v pametni telefon? Je tipkanje oz. pisanje na računalnik, tablico ali telefon tudi pri vas že nadomestilo pisanje na roko? Ta in sorodna vprašanja smo v nedeljskem jutru na Prvem zastavili našim poslušalcem.
Zakaj ima pismo ali sporočilo, napisano na roko, poseben čar? Odgovarja mag. Marjana Jazbec, predsednica Društva Radi pišemo z roko.
Zadnji teden marca je Društvo Radi pišemo z roko razglasilo za teden pisanja z roko, v katerega so z namenom promocije pisanja z roko vključili številne izobraževalne in kulturne ustanove. Zakaj tak teden in ali bo tipkanje sčasoma popolnoma nadomestilo ročno pisanje, je v nedeljskem jutru na Prvem razmišljala predsednica društva, mag. Marjana Jazbec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
15. aprila bo televizijski dnevnik praznoval 50 let oddajanja. Ob praznovanju obletnice osrednje informativne oddaje na Televiziji Slovenija je bilo na RTV Slovenija srečanje nekdanjih in aktivnih sodelavcev Dnevnika. Spremljali so ga govori odgovorne urednice informativnega programa Manice Janežič Ambrožič, direktorice Televizije Slovenije Ljerke Bizilj, generalnega direktorja RTV Slovenija Igorja Kadunca in nekdanjih voditeljev. Na Prvem smo se o prihodnosti oddaje pogovarjali z novo odgovorno urednico Manico Janežič Ambrožič.
Univerzalna dostopnost do zdravstva ni nekaj, kar je zagotovljeno vsem oziroma si jo lahko privoščijo brez večje finančne obremenitve. Vsaj polovica prebivalstva še vedno nima polnega kritja osnovnih zdravstvenih storitev. 100 milijonov ljudi se še vedno nahaja v skrajni revščini, zato ker morajo plačevati za zdravstveno varstvo, več kot 800 milijonov ljudi pa porabi več kot 10 odstotkov proračuna gospodinjstva za plačila v zdravstvu. Zato je ta univerzalna dostopnost vizija, h kateri stremijo vse članice OZN, je pa to tudi osrednja tema letošnjega svetovnega dneva zdravja, ki ga obeležujemo jutri. Gre za zelo kompleksno področje, kot je Tini Lamovšek razložil Tit Albreht z Nacionalnega inštituta z javno zdravje, ne smemo v raziskava in lestvicah gledati selektivno, ampak širše. Kot primer je navedel, kako imata Slovenija in Nemčija prebivalce s podobno pričakovano življenjsko dobo, čeprav država na severu za zdravstvo glede na BDP nameni 4000 na prebivalca, mi pa slabih 2000 evrov.
O čem gasilci razmišljajo, ko so na poti na intervencijo? Kakšne posledice puščajo tragični prizori? Na kakšen način lahko pomagamo, če smo prvi na kraju prometne nesreče?
Problematiko osvetljujeta zdravnik Bojan Knap, ki ima dolgoletne izkušnje pri svetovanju vrhunskim in rekreativnim športnikom, ter psihiater Andrej Kastelic, predstojnik Centra za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V veljavo je stopil pravilnik, s katerim bo Slovenija kot doslej že sedem drugih evropskih držav omejila vsebnost transmaščobnih kislin v živilih. Najvišja dovoljena vsebnost transmaščobnih kislin v živilih je zavezujoč za izdelke slovenskih proizvajalcev in za živila iz uvoza ter obroke v gostinskih lokalih in institucionalnih obratih javne prehrane in znaša dva grama na sto gramov skupnih maščob v živilu.
O živahnem start-up podjetništvu pri nas in pričakovanjih do naslednje vlade se je Maja Derčar pogovarjala z Boštjanom Špetičem, solastnikom Zemante in tistim, ki v okviru Silicijevih vrtičkov zbira podatke o slovenskih zagonskih podjetjih.
Ena od glavnih vprašanj in morda tudi želja pri novi tehnologiji je tudi vprašanje samovozečih vozil – nekatere je tega strah, drugi že sanjarijo o tem, da se bodo v avtomobilu prej ukvarjali z vsem drugim kot pa z vožnjo samo. Da bodo že jutri takšna vozila polna cest, seveda ni realistično, pa vendar strokovnjaki in znanstveniki moči, napore, energijo in znanje usmerjajo tudi v to. Kako je sicer s tem v Sloveniji? Je tudi za našo državo – kot mnogi radi poudarjajo – prihodnost že tu? Tina Lamovšek se je o tem pogovarjala z generalnim sekretarjem AMZS-ja Francetom Kmetičem.
Minuli teden je na tečaj iz eksperimentalne reaktorske fizike v Slovenijo, na reaktor TRIGA, prišlo osem študentov in dva profesorja - prof. Kord Smith in prof. Ben Forget. Fizike z ene najuglednejših tehniških univerz na svetu Massachusetts Institute of Technology oziroma MIT je gostil doc. dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Inštitutu Jožef Stefan. Ob obisku je prof. Smitha, prof. Forgeta in doc. dr. Luko Snoja pred mikrofon povabila Mojca Delač.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov