Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zoisove nagrade 2017

24.11.2017

Letošnji dobitniki najpomembnejših nagrad v znanosti pri nas Foro: mizs

Letošnji dobitniki najpomembnejših nagrad v znanosti pri nas

Znani so dobitniki najvišjih državnih nagrad v znanosti. O imenih je odločil 15-članski Odbor za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti in Puhovo priznanje. Gre za 29 nagrajencev s področij naravoslovja, tehnike, humanistike in ved o življenju. Med njimi sta tokrat le dve znanstvenici.

 Za življenjsko delo so nagradili fizika Slobodana Žumra

 Zoisovo nagrado za življenjsko delo je prejel teoretični fizik Slobodan Žumer, redni profesor fizike na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko ter raziskovalni svetnik na institutu Jožefa Stefana. Je najopaznejši slovenski strokovnjak za teoretično fiziko anizotropnih mehkih snovi in eden vodilnih na svetu. Njegovi vrhunski raziskovalni dosežki in mednarodno sodelovanje ter zlasti tesno sodelovanje z našimi eksperimentalnimi fiziki so temelji, na katerih je nastala “ljubljanska šola fizike tekočih kristalov”, priznana kot eno vodilnih središč za anizotropne mehke snovi na svetu.

Slobodan Žumer je objavil več kot 270 znanstvenih člankov, ki so bili citirani več kot 9000-krat. Mednarodna znanstvena skupnost ga je počastila tudi z izvolitvijo za predsednika mednarodne zveze za tekoče kristale International Liquid Crystal Society in člana Evropske akademije znanosti in umetnosti. Pomembnost njegovih raziskav še najbolje razumemo, če ob pogledu na tekočekristalni zaslon pametnega telefona pomislimo, da je k nadaljnjemu razumevanju in razvoju zapletenih sistemov z možnostmi za nove tehnologije pomembno prispeval prof. Slobodan Žumer s sodelavci.

Tri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke

Akademik in profesor ljubljanske filozofske fakultete ter vodilni raziskovalec antične zgodovine Rajko Bratož je bil nagrajen za monografijo Med Italijo in Ilirikom: slovenski prostor in njegovo sosedstvo v pozni antiki. Za raziskave zgradb nukleinskih kislin in proteinov z uporabo jedrske magnetne resonance so nagradili Janeza Plavca s Kemijskega inštituta. Zoisova nagrada za vrhunske dosežke na področju razvoja računalniško podprtih metod in orodij za sintezo in rekonstrukcijo procesov pa je šla v roke dekanu mariborske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Zdravku Kravanji.

Zoisova priznanja za pomembne dosežke in Puhova priznanja za inovacije

 Sinoči so podelili tudi pet Zoisovih priznanj za pomembne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti. Ta so prejeli: Martin Milanič s primorske univerze za področje diskretne matematike, Anton Kokalj z inštituta Jožefa Stefana za dosežke v molekulskem modeliranju kemijskih procesov na površinah kovin, Egon Pelikan iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper za znanstveno monografijo Tone Kralj in prostor meje: umetnost med katolicizmom, fašizmom in slovenskim iredentizmom, Ines Mandić – Mulec z ljubljanske biotehniške fakultete za pomembne dosežke v mikrobiologiji ter Gregor Mali z novogoriške univerze za dosežke na področju jedrske magnetne resonance materialov.

Puhovo priznanje za pomembne dosežke na področju medicinske opreme je prejela raziskovalno-razvojna skupina 11-ih strokovnjakov iz inštituta Jožefa Stefana ter  podjetij SAVING in L-TEK. Za adaptivni sistem za upravljanje kakovosti puhal in zagotavljanje sledljivosti proizvodnje so nagradili skupino osmih raziskovalcev in inženirjev iz inštituta Jožefa Stefana in podjetja Domel.  Puhovo priznanje pa je prejel tudi Bruno Dujič iz razvojnega centra Intech-les za razvoj križno lepljene rebraste lesene plošče.


Aktualna tema

4528 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Zoisove nagrade 2017

24.11.2017

Letošnji dobitniki najpomembnejših nagrad v znanosti pri nas Foro: mizs

Letošnji dobitniki najpomembnejših nagrad v znanosti pri nas

Znani so dobitniki najvišjih državnih nagrad v znanosti. O imenih je odločil 15-članski Odbor za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti in Puhovo priznanje. Gre za 29 nagrajencev s področij naravoslovja, tehnike, humanistike in ved o življenju. Med njimi sta tokrat le dve znanstvenici.

 Za življenjsko delo so nagradili fizika Slobodana Žumra

 Zoisovo nagrado za življenjsko delo je prejel teoretični fizik Slobodan Žumer, redni profesor fizike na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko ter raziskovalni svetnik na institutu Jožefa Stefana. Je najopaznejši slovenski strokovnjak za teoretično fiziko anizotropnih mehkih snovi in eden vodilnih na svetu. Njegovi vrhunski raziskovalni dosežki in mednarodno sodelovanje ter zlasti tesno sodelovanje z našimi eksperimentalnimi fiziki so temelji, na katerih je nastala “ljubljanska šola fizike tekočih kristalov”, priznana kot eno vodilnih središč za anizotropne mehke snovi na svetu.

Slobodan Žumer je objavil več kot 270 znanstvenih člankov, ki so bili citirani več kot 9000-krat. Mednarodna znanstvena skupnost ga je počastila tudi z izvolitvijo za predsednika mednarodne zveze za tekoče kristale International Liquid Crystal Society in člana Evropske akademije znanosti in umetnosti. Pomembnost njegovih raziskav še najbolje razumemo, če ob pogledu na tekočekristalni zaslon pametnega telefona pomislimo, da je k nadaljnjemu razumevanju in razvoju zapletenih sistemov z možnostmi za nove tehnologije pomembno prispeval prof. Slobodan Žumer s sodelavci.

Tri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke

Akademik in profesor ljubljanske filozofske fakultete ter vodilni raziskovalec antične zgodovine Rajko Bratož je bil nagrajen za monografijo Med Italijo in Ilirikom: slovenski prostor in njegovo sosedstvo v pozni antiki. Za raziskave zgradb nukleinskih kislin in proteinov z uporabo jedrske magnetne resonance so nagradili Janeza Plavca s Kemijskega inštituta. Zoisova nagrada za vrhunske dosežke na področju razvoja računalniško podprtih metod in orodij za sintezo in rekonstrukcijo procesov pa je šla v roke dekanu mariborske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Zdravku Kravanji.

Zoisova priznanja za pomembne dosežke in Puhova priznanja za inovacije

 Sinoči so podelili tudi pet Zoisovih priznanj za pomembne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti. Ta so prejeli: Martin Milanič s primorske univerze za področje diskretne matematike, Anton Kokalj z inštituta Jožefa Stefana za dosežke v molekulskem modeliranju kemijskih procesov na površinah kovin, Egon Pelikan iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper za znanstveno monografijo Tone Kralj in prostor meje: umetnost med katolicizmom, fašizmom in slovenskim iredentizmom, Ines Mandić – Mulec z ljubljanske biotehniške fakultete za pomembne dosežke v mikrobiologiji ter Gregor Mali z novogoriške univerze za dosežke na področju jedrske magnetne resonance materialov.

Puhovo priznanje za pomembne dosežke na področju medicinske opreme je prejela raziskovalno-razvojna skupina 11-ih strokovnjakov iz inštituta Jožefa Stefana ter  podjetij SAVING in L-TEK. Za adaptivni sistem za upravljanje kakovosti puhal in zagotavljanje sledljivosti proizvodnje so nagradili skupino osmih raziskovalcev in inženirjev iz inštituta Jožefa Stefana in podjetja Domel.  Puhovo priznanje pa je prejel tudi Bruno Dujič iz razvojnega centra Intech-les za razvoj križno lepljene rebraste lesene plošče.


29.06.2018

Leto dni po arbitražnem sporazumu

Dopisnik Jože Žura o življenju ob slovensko-hrvaški meji leto dni po arbitražnem sporazumu.


28.06.2018

Cambridge folk festival

Tudi letos bo prvi vikend v avgustu v Cambridgeu v Veliki Britaniji potekal veliki festival folka. Med glavnimi nastopajočimi bosta John Prine in Patti Smith. Poslušajte, kaj sta v rubriki Dobra glasba, dober dan o festivalu povedala Teja Klobčar in Jane Weber.


28.06.2018

Na dvoriščih komunalnih podjetij se kopiči odpadna embalaža

Odpadna embalaža se vnovič kopiči na dvoriščih komunalnih podjetij in zbirnih centrov, saj so država in družbe za prevzemanje odpadne embalaže še zmeraj v sporu glede tega, koliko embalaže so slednje dolžne prevzemati. V komunalnih podjetjih opozarjajo, da utegne ob neukrepanju države do konca leta pri njih ostati do 40 tisoč ton embalaže.


28.06.2018

Špela Čadež o članstvu v akademiji, ki podeljuje oskarje

Akademija filmskih umetnosti in znanosti, ki podeljuje oskarje, je v svoje kroge povabila neodvisno slovensko režiserko, oblikovalko in animatorko Špelo Čadež, katere kratki animirani filmi prejemajo nagrade doma in po svetu. Postala je prva Slovenka, ki bo kot članica akademije odločala o tem, v čigave roke gredo oskarji za animacijo in posebne učinke. Kako gleda na povabilo, na delo v njej in na samo akademijo?


28.06.2018

Rekordna ponudba počitniških del za dijake in študente

Zakonsko predpisana najnižja urna postavka je 4,73€ bruto, trenutna povprečna urna postavka pa je 5,7€ bruto in še narašča, saj ponudba del presega povpraševanje. Praksa kaže, da se ogromno študentskih del prelije v redne zaposlitve.


28.06.2018

Bo Ptuj podpisal sporazum o navezi hitre ceste na obstoječo mimo Spuhlje?

V Markovcih so sinoči podpisali sporazum o navezavi bodoče hitre ceste Ormož – Markovci na obstoječo cesto Markovci - Ptuj. Oziroma so ga podpisali le delno, saj na Ptuju vztrajajo, da bodo sporazum podprli, ko bodo na mizo dobili celotno študijo o prometni in ekonomski upravičenosti različnih možnosti izpeljave ceste mimo Ptuja. Tako podpisa sinoči niso prispevali in dokler tega ne storijo se tudi gradnja cesta od Ormoža do Markovcev ne bo nadaljevala.


27.06.2018

Električni avti

Izpusti v prometu predstavljajo kar tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov in njihovo zmanjšanje je zagotovo eden največjih izzivov okoljske politike – tudi zato, ker interesa za predelavo ali nakup novega vozila na alternativni pogon ni dovolj. Vprašanje je torej, kako doseči, da bodo sicer ambiciozni cilji države zaživeli v praksi. Akcijski program, ki ga je pripravilo ministrstvo za infrastrukturo, kot eno glavnih spodbud navaja že obstoječe subvencije Ekosklada v višini 7.500 evrov za nakup električnega vozila oziroma 4.500 evrov za priključni hibrid.


27.06.2018

Izključitev Brgleza maje SMC

V ozadju bliskovite izključitve Milana Brgleza so programske razlike med nekdanjim podpredsednikom SMC in predsednikom Mirom Cerarjem. Predvsem pa gre za hudo zamero, saj je Cerar očitno sklepal, da ga je Brglez z domnevno kandidaturo za predsednika parlamenta izdal in osramotil stranko. Brglezu bodo skoraj zagotovo sledili še kakšni člani stranke, tako imenovano »levo krilo« SMC. A kaj to pomeni za vladno koalicijo? »Zagotovo pretresi v SMC pomenijo, da bo Marjan Šarec še težje sestavil levo sredinsko koalicijo,« pravi urednica in komentatorka Tanja Starič. Čeprav si bo predsednik države Borut Pahor prizadeval, da bi postopke, ki vodijo do imenovanja vlade čim bolj skrajšal, lahko pričakujemo še zelo burne tedne in nove zaplete. Kljub temu je najbolj verjetno, da bomo vlado v zadnjem, tretjem krogu parlamentarnega odločanja vendarle dobili.


27.06.2018

Neustrezna ureditev oblikovanja vlade

Slovenija ima preveč zapleteno in po mnenju ustavnega pravnika Igorja Kaučiča neustrezno ureditev oblikovanja vlade. Postopki so zamudni in dajejo preveliko težo Državnemu zboru, ki mora potrditi najprej predsednika vlade, nato pa še ministre. S profesorjem Kaučičem se je pogovarjala Maja Derčar.


27.06.2018

ECOBREED - raziskave in žlahtnenje ekološkega semena

Kmetijski inštitut Slovenije kot vodilni partner mednarodnega raziskovalnega projekta ECOBREED, ki je v celoti financiran iz evropskega raziskovalnega programa Obzorje 2020, danes in jutri v Sloveniji gosti partnerje tega projekta, namenjenega oblikovanju setvenega sortimenta za ekološko pridelavo semen. Na predstavitvi ob prvem srečanju partnerjev konzorcija je bila tudi Jernejka Drolec.


26.06.2018

Oskrba na daljavo

Za večjo varnost in oskrbo na domu postaja informacijska tehnologija vse bolj ključna. Slovenija je na tem področju med poznimi začetniki, prve izkušnje storitve eOskrbe Telekoma Slovenije, ki jih uporablja nekaj sto ljudi, pa so zelo dobre. V tujini, kjer so te storitve dostopne vsem državljanom, so se stroški urgentnih storitev ter ambulantnega in bolnišničnega zdravljenja znižali za od 22 do 32 odstotkov. Pri nas si morajo ljudje omenjeno storitev plačati sami, za sofinanciranje skupaj s Telekomom pa se je doslej odločilo šele 20 občin. Prispevek je pripravila Helena Lovinčič.


26.06.2018

Projekt Vsi na plac v Radečah

Javni zavod KTRC Radeče letos izvaja projekt Vsi na plac, s katerim so že oživeli sobote na tamkajšnji novi tržnici, ki so jo v vse posavskem projektu vzpostavili leta 2015. Zanimivo, da Radeče prej niso imele prave tržnice. Infrastrukturo uspešno nadgrajujejo in na tržnico na dogodke in delavnice privabljajo vse generacije, najmlajšim pripravljajo zmešančke, no smutije. Kot posebnost so v okviru projekta na tržnici vzpostavili zeliščni vrt, kjer si lahko obiskovalci zastonj naberejo zelišča in dišavnice, več v prispevku Suzane Vahtarić


25.06.2018

Glamping niso samo dobro opremljeni šotori in lesene hiške

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


25.06.2018

Ob dnevu državnosti

Matjaž Gruden, Andreja Gomboc, Marko Kravos, Karel Smolle in Božo Repe.


25.06.2018

Turisti na Hrvaško, Hrvati v Rusijo

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


23.06.2018

Japonci pod drobnogledom

Ob 7. Dnevu Japonske smo z Majo Pešelj iz Genki centra razpravljali o tem, ali so Japonci res tako točni, delajo cele dni, jedo praktično samo riž in se vsi spoznajo na moderno tehnologijo. Zanimalo nas je tudi, zakaj se je stara in moderna kultura tega dolgo izoliranega otoka tako obširno razširila v druge države.


22.06.2018

Grška kriza, ki je ni več

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


21.06.2018

Uničenje interneta lahko ustavi glas ljudstva

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


20.06.2018

Delavci v trgovinski dejavnosti so nezadovoljni

V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije ugotavljajo, da se je zaradi minule finančne krize kakor tudi zaradi sprememb zakona o trgovini, ki je dereguliral poklic prodajalcev in trgovinskih poslovodji, bistveno spremenila struktura zaposlenih v zadnjih letih. Zmanjšalo se je namreč število zaposlenih v dejavnosti trgovine, ki so postali preobremenjeni.


20.06.2018

Varno delo na soncu

Prizori, ko se lahko delavci na gradbišču skrijejo pred soncem pod premično senčilo, imajo na voljo dovolj tekočine in sončne kreme, sami pa so zaščiteni s čelado, legionarskim dodatkom, sončnimi očali in dolgimi rokavi, so žal redki. Tako lahko delavci dobijo izjemno nevarne opekline


Stran 187 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov