Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letošnji dobitniki najpomembnejših nagrad v znanosti pri nas
Foro: mizs
Letošnji dobitniki najpomembnejših nagrad v znanosti pri nas
Znani so dobitniki najvišjih državnih nagrad v znanosti. O imenih je odločil 15-članski Odbor za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti in Puhovo priznanje. Gre za 29 nagrajencev s področij naravoslovja, tehnike, humanistike in ved o življenju. Med njimi sta tokrat le dve znanstvenici.
Zoisovo nagrado za življenjsko delo je prejel teoretični fizik Slobodan Žumer, redni profesor fizike na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko ter raziskovalni svetnik na institutu Jožefa Stefana. Je najopaznejši slovenski strokovnjak za teoretično fiziko anizotropnih mehkih snovi in eden vodilnih na svetu. Njegovi vrhunski raziskovalni dosežki in mednarodno sodelovanje ter zlasti tesno sodelovanje z našimi eksperimentalnimi fiziki so temelji, na katerih je nastala “ljubljanska šola fizike tekočih kristalov”, priznana kot eno vodilnih središč za anizotropne mehke snovi na svetu.
Slobodan Žumer je objavil več kot 270 znanstvenih člankov, ki so bili citirani več kot 9000-krat. Mednarodna znanstvena skupnost ga je počastila tudi z izvolitvijo za predsednika mednarodne zveze za tekoče kristale International Liquid Crystal Society in člana Evropske akademije znanosti in umetnosti. Pomembnost njegovih raziskav še najbolje razumemo, če ob pogledu na tekočekristalni zaslon pametnega telefona pomislimo, da je k nadaljnjemu razumevanju in razvoju zapletenih sistemov z možnostmi za nove tehnologije pomembno prispeval prof. Slobodan Žumer s sodelavci.
Akademik in profesor ljubljanske filozofske fakultete ter vodilni raziskovalec antične zgodovine Rajko Bratož je bil nagrajen za monografijo Med Italijo in Ilirikom: slovenski prostor in njegovo sosedstvo v pozni antiki. Za raziskave zgradb nukleinskih kislin in proteinov z uporabo jedrske magnetne resonance so nagradili Janeza Plavca s Kemijskega inštituta. Zoisova nagrada za vrhunske dosežke na področju razvoja računalniško podprtih metod in orodij za sintezo in rekonstrukcijo procesov pa je šla v roke dekanu mariborske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Zdravku Kravanji.
Sinoči so podelili tudi pet Zoisovih priznanj za pomembne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti. Ta so prejeli: Martin Milanič s primorske univerze za področje diskretne matematike, Anton Kokalj z inštituta Jožefa Stefana za dosežke v molekulskem modeliranju kemijskih procesov na površinah kovin, Egon Pelikan iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper za znanstveno monografijo Tone Kralj in prostor meje: umetnost med katolicizmom, fašizmom in slovenskim iredentizmom, Ines Mandić – Mulec z ljubljanske biotehniške fakultete za pomembne dosežke v mikrobiologiji ter Gregor Mali z novogoriške univerze za dosežke na področju jedrske magnetne resonance materialov.
Puhovo priznanje za pomembne dosežke na področju medicinske opreme je prejela raziskovalno-razvojna skupina 11-ih strokovnjakov iz inštituta Jožefa Stefana ter podjetij SAVING in L-TEK. Za adaptivni sistem za upravljanje kakovosti puhal in zagotavljanje sledljivosti proizvodnje so nagradili skupino osmih raziskovalcev in inženirjev iz inštituta Jožefa Stefana in podjetja Domel. Puhovo priznanje pa je prejel tudi Bruno Dujič iz razvojnega centra Intech-les za razvoj križno lepljene rebraste lesene plošče.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Letošnji dobitniki najpomembnejših nagrad v znanosti pri nas
Foro: mizs
Letošnji dobitniki najpomembnejših nagrad v znanosti pri nas
Znani so dobitniki najvišjih državnih nagrad v znanosti. O imenih je odločil 15-članski Odbor za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti in Puhovo priznanje. Gre za 29 nagrajencev s področij naravoslovja, tehnike, humanistike in ved o življenju. Med njimi sta tokrat le dve znanstvenici.
Zoisovo nagrado za življenjsko delo je prejel teoretični fizik Slobodan Žumer, redni profesor fizike na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko ter raziskovalni svetnik na institutu Jožefa Stefana. Je najopaznejši slovenski strokovnjak za teoretično fiziko anizotropnih mehkih snovi in eden vodilnih na svetu. Njegovi vrhunski raziskovalni dosežki in mednarodno sodelovanje ter zlasti tesno sodelovanje z našimi eksperimentalnimi fiziki so temelji, na katerih je nastala “ljubljanska šola fizike tekočih kristalov”, priznana kot eno vodilnih središč za anizotropne mehke snovi na svetu.
Slobodan Žumer je objavil več kot 270 znanstvenih člankov, ki so bili citirani več kot 9000-krat. Mednarodna znanstvena skupnost ga je počastila tudi z izvolitvijo za predsednika mednarodne zveze za tekoče kristale International Liquid Crystal Society in člana Evropske akademije znanosti in umetnosti. Pomembnost njegovih raziskav še najbolje razumemo, če ob pogledu na tekočekristalni zaslon pametnega telefona pomislimo, da je k nadaljnjemu razumevanju in razvoju zapletenih sistemov z možnostmi za nove tehnologije pomembno prispeval prof. Slobodan Žumer s sodelavci.
Akademik in profesor ljubljanske filozofske fakultete ter vodilni raziskovalec antične zgodovine Rajko Bratož je bil nagrajen za monografijo Med Italijo in Ilirikom: slovenski prostor in njegovo sosedstvo v pozni antiki. Za raziskave zgradb nukleinskih kislin in proteinov z uporabo jedrske magnetne resonance so nagradili Janeza Plavca s Kemijskega inštituta. Zoisova nagrada za vrhunske dosežke na področju razvoja računalniško podprtih metod in orodij za sintezo in rekonstrukcijo procesov pa je šla v roke dekanu mariborske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Zdravku Kravanji.
Sinoči so podelili tudi pet Zoisovih priznanj za pomembne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti. Ta so prejeli: Martin Milanič s primorske univerze za področje diskretne matematike, Anton Kokalj z inštituta Jožefa Stefana za dosežke v molekulskem modeliranju kemijskih procesov na površinah kovin, Egon Pelikan iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper za znanstveno monografijo Tone Kralj in prostor meje: umetnost med katolicizmom, fašizmom in slovenskim iredentizmom, Ines Mandić – Mulec z ljubljanske biotehniške fakultete za pomembne dosežke v mikrobiologiji ter Gregor Mali z novogoriške univerze za dosežke na področju jedrske magnetne resonance materialov.
Puhovo priznanje za pomembne dosežke na področju medicinske opreme je prejela raziskovalno-razvojna skupina 11-ih strokovnjakov iz inštituta Jožefa Stefana ter podjetij SAVING in L-TEK. Za adaptivni sistem za upravljanje kakovosti puhal in zagotavljanje sledljivosti proizvodnje so nagradili skupino osmih raziskovalcev in inženirjev iz inštituta Jožefa Stefana in podjetja Domel. Puhovo priznanje pa je prejel tudi Bruno Dujič iz razvojnega centra Intech-les za razvoj križno lepljene rebraste lesene plošče.
Pred 200 leti je svetilničar, Postojnčan Luka Čeč z besedami: »Tu je nov svet, tu je paradiž,« vstopil v najbolj pravljične in očem skrite dele Postojnske jame. Takrat se je tudi uradno začela pisati zgodovina turizma v tej podzemni lepotici. V spomin na ta dogodek so letošnjo tradicionalno krasoslovno šolo, ki jo že 26-ič zapovrstjo organizira Inštitut za raziskovanje krasa (ZRC SAZU), posvetili turizmu v kraških jamah in njegovi zgodovini. Prispevek je pripravila Sabrina Mulec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nazaj v življenje je prvi program celostne rehabilitacije za bolnike s krvnimi raki v Sloveniji. Predstavlja ga Kristina Modic.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Brežicah bo jutri ves dan potekalo svetovno prvenstvo v fitnesu in bodybuildingu mednarodne bodybuilding in fitnes zveze IBFF. Na tekmovanju pričakujejo več kot 200 tekmovalcev z vsega sveta, ki se bodo pomerili v 22 kategorijah. Glavni organizator, lanski svetovni, evropski in državni prvak v fitnesu v svoji kategoriji je domačin Mitja Petan, tekmovanje je predstavil naši novinarki Suzani Vahtarić.
Slovenske gore obišče 1,7 milijona obiskovalcev letno, za varno pot pa je ključna ustrezna oprema.
V 65 letih je v Sloveniji več kot 5,5 milijona krvodajalcev s svojo krvjo omogočilo zdravljenje bolnikom ali jim celo rešilo življenje. Ob svetovnem dnevu krvodajalcev smo se pogovarjali z generalno sekretarko Rdečega križa Renato Brunskole.
V vrtcu Vrhnika v teh dneh otroci razigrano čofotajo po mlaki, lovijo žabe, obdelujejo gredice, skrbijo za skalnjak in se družijo s kuro in petelinom, ki domujeta v majhnem prenosnem kokošnjaku v t.i. naravnem kotičku za vrtcem. Tako usvajajo načela permakulturne etike. Obiskal jih je Lea Ogrin.
Obrobje mesta Krško je veliko gradbišče, Direkcija RS za infrastrukturo v sodelovanju z občino Krško gradi obvoznico, njen južni del s tretjim krškim mostom, projekt poteka etapno in naj bi bil v celoti zaključen konec prihodnjega leta, most pa še nekoliko prej, že spomladi, več v prispevku Suzane Vahtarić.
Do konca pouka v tem šolskem letu odštevajo dneve ne le šolarji in njihovi starši, ampak domnevamo, da tudi učitelji. Zadnji dan pouka bo prihodnji petek, ko bo večina učencev in dijakov odšla proti počitniškim ali drugim izzivom. Učitelji bodo ostali na delovnih mestih še najmanj do konca prvega tedna v juliju. Od takrat pa vse do sredine avgusta ali kak teden dlje bo večina učiteljev na dopustu. Delovni čas učiteljev in njihove obveznosti so v javnosti večkrat tarča različnih kritičnih pogledov: od tega, da so lahko na delovnem mestu le kako uro dlje od polnega 8-urnega delovnika, do tega, da imajo veliko prostih dni oz. dopusta. Tudi računsko sodišče je pred malo več kot letom dni na Ministrstvo za izobraževanje naslovilo zahtevo po enotni ureditvi delovnega časa učiteljev. Ugotovilo je namreč, da na tem področju na šolah obstajajo zelo različne prakse. Zato so predstavniki šolskega ministrstva, ravnatelji in sindikat dorekli delovni čas učiteljev – zapisali so ga v kolektivno pogodbo že poleti lani – upoštevati pa ga bodo začeli 1. septembra letos. Ravnateljica OŠ Cerklje ob Krki dr. Stanka Preskar pojasnjuje prednosti nove ureditve delovnega časa učiteljev: "Kolektivna pogodba vsebinsko opredeljuje večino dela učiteljem enotno za vse šole, dopušča pa šolam tudi avtonomijo, da upoštevajoč posebnosti šole izvede svoje projekte preko leta."
Bi zdržali brez pametnega telefona eno uro ali celo en dan? Bi se odpovedali gledanju televizije za en konec tedna? Dejstvo je, da so digitalne tehnologije postale tolikšen del našega vsakdana, da vsak možen trenutek izkoristimo, da celo na nezavedno ravni vržemo oko na ekran. Čeprav so nam tehnologije olajšale življenje, tudi spodbudile kreativnost in nam dale vir zabave, pa pozabljamo na posledice, ki jih raba le-teh pušča na našem telesu in psihi.
Ptujski dominikanski samostan je bil delno obnovljen leta 2013, od takrat naprej se vseskozi vrstijo opozorila, da bo prenovo potrebno zaključiti, da mestna občina ne bi vračala evropskih sredstev. A dokončanje prenove je ocenjeno na približno 7 milijonov evrov, zato bo tudi nadaljevanje prenove etapno. Zdaj bodo za tretjo fazo namenili milijon evrov in pol.
Na današnji mednarodni dan risa je bila v Ljubljani premiera dokumentarnega filma Risova pot. Gre za filmski poklon peščici lovcev in gozdarjev, ki so risa pred 45 leti ponovno pripeljali v slovenske gozdove. To je bil eden najuspešnejših naravovarstvenih projektov v Evropi, risi so se hitro razširili vse od Italije do Bosne. Toda danes je ris ponovno pred izumrtjem. Da največja evropska mačka ne bi ponovno izginila iz naših gozdov, bodo v prihodnjih letih v okviru projekta LifeLynx iz Slovaške in Romunije k nam preselili 14 novih živali.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
"Pojem izrednega dogodka obsega večje ali manjše naravne nesreče pa tudi vojno stanje. To so vsi tisti primeri, v katerih uporabljamo sistem javnega alarmiranja," razloži Boštjan Tavčar, vodja Centra za obveščanje Republike Slovenije. S sistemom danes upravljajo klicni centri št. 112, odredijo jih lahko župani, gasilci in poveljniki enot v primeru reševanja. V nedeljskem jutru na Prvem smo govorili tudi o zakloniščih - največjega in najstarejšega v Ljubljani smo celo obiskali. Podrobneje smo spoznali tudi evropski projekt Direct, ki pomaga pri osveščanju na področju pripravljenosti na izredne dogodke.
V osredju povolilnega političnega dogajanja v Sloveniji je težavno sestavljanje vladajoče koalicije, predvsem, ker je večina strank, ki so prestopile parlamentarni prag, zavrnila možnost kakršnega koli sodelovanja s stranko SDS Janeza Janše. Ta pa je zmagovalka volitev. Če pogledamo po Evropi, naša država v tem pogledu ni kakšna posebnost, takšnih strank je kar nekaj – denimo Narodna fronta Marine Le Pen v Franciji, Severna Liga v Italiji, Stranka za svobodo Geerta Wildersa na Nizozemskem, Zakon in pravičnost z Jaroslavom Kačinskim na Poljskem, v Avstriji Svobodnjake Sebastiana Kurza, v Nemčiji AFD in ne nazadnje tudi Die Linke. Sandra Brankovič je poklicala doc. dr. Marka Lovca, s Centra za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, pogovor sta začela z vprašanjem, da je bilo takšnih, prej omenjenih strank nekoč precej manj, predvsem pa so bile na političnem obrobju. Zakaj in kako se je to spremenilo?
Prvo poročilo Svetovnega sklada za naravo opozarja, da je koncentracija mikroplastike v Sredozemlju skoraj štirikrat višja kot v drugih odprtih morjih. .
Dan Primoža Trubarja, 8. junij, je od leta 2010 je državni praznik, ki pa ni dela prost dan.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Cene bencina so znova rekordno visoke – njihovo gibanje sledi cenam nafte na svetovnih trgih, obenem pa se je pred volitvami zgodilo, da vlada ni dvignila trošarin. A po napovedih analitikov se bodo cene nafte na svetovnih trgih počasi ustalile. O tem, kako cene vplivajo na naše gospodarstvo in potrošnjo, se je Erna Strniša pogovarjala s Sašom Stanovnikom, glavnim ekonomistom skupine Alta.
Neveljaven email naslov