Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Trgovinski zbornici Slovenije ocenjujejo, da prihodki v trgovini na drobno najverjetneje ne bodo več dosegli ravni izpred krize. Razloge za to je v pogovoru s Simeono Rogelj pojasnila predsednica zbornice Mariča Lah.
Običajne dobičke bodo odškrtnile spletne trgovine, svoje pa bo prispevala nekoliko manjša kupna moč
Mesec december običajno zaznamujejo praznični nakupi, zaradi česar se trgovcem povečajo prihodki bolj kot v drugih mesecih leta. Letos naj bi bili ti v povprečju višji tudi za petino, a na Trgovinski zbornici Slovenije ocenjujejo, da prihodki v trgovini na drobno najverjetneje ne bodo več dosegli ravni izpred krize. Razlogov za to je več in med četrto in peto uro se bomo posvetili vprašanjem, kaj pomeni razmah spletnih trgovin za klasične trgovce in ali si je treba naliti čistega vina in priznati, da imamo Slovenci manjšo kupno moč od evropskega povprečja. S predsednico zbornice Maričo Lah se je pogovarjala Simeona Rogelj.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na Trgovinski zbornici Slovenije ocenjujejo, da prihodki v trgovini na drobno najverjetneje ne bodo več dosegli ravni izpred krize. Razloge za to je v pogovoru s Simeono Rogelj pojasnila predsednica zbornice Mariča Lah.
Običajne dobičke bodo odškrtnile spletne trgovine, svoje pa bo prispevala nekoliko manjša kupna moč
Mesec december običajno zaznamujejo praznični nakupi, zaradi česar se trgovcem povečajo prihodki bolj kot v drugih mesecih leta. Letos naj bi bili ti v povprečju višji tudi za petino, a na Trgovinski zbornici Slovenije ocenjujejo, da prihodki v trgovini na drobno najverjetneje ne bodo več dosegli ravni izpred krize. Razlogov za to je več in med četrto in peto uro se bomo posvetili vprašanjem, kaj pomeni razmah spletnih trgovin za klasične trgovce in ali si je treba naliti čistega vina in priznati, da imamo Slovenci manjšo kupno moč od evropskega povprečja. S predsednico zbornice Maričo Lah se je pogovarjala Simeona Rogelj.
Ta teden obeležujemo boj proti raku na materničnem vratu. Slovenija se uvršča v med države z najnižjo pojavnostjo te bolezni, strokovnjakinje in strokovnjaki pa pozivajo k še večji osveščenosti, saj so prepričani, da so lahko rezultati preventivnih ukrepov še boljši.
Geotermalna energija je obnovljivi vir energije, s katerim pa moramo ravnati previdno, da ga lahko uporabljamo. Da bomo lažje razumeli, od kod geotermalna energija, koliko jo je na svetu, zakaj jo v Sloveniji izrabljamo predvsem na severovzhodu in tudi jugovzhodu ter kakšne so prednosti in slabosti njene rabe, se je Andreja Gradišar odpravila na Geološki zavod Slovenije k dr. Nini Rman.
Kakšen virus se pravzaprav širi po Kitajski? Kako nevaren je za ljudi? Kot boste lahko slišali v pogovoru, je v tem trenutku virus, ki povzroča gripo, veliko bolj nevaren za Slovence in Slovenke kot pa nov korona virus, ki se širi po Aziji. Sogovornica Urške Valjavec je doktorica Tatjana Frelih, specialistka za epidemiologijo z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
O ponovoletnem dogajanju v Srbiji in Beogradu z dopisnikom Boštjanom Anžinom.
O ponovoletnem dogajanju v Srbiji in v Beogradu z dopisnikom Boštjanom Anžinom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V četrtkovo jutro na Prvem se nam je iz Idrije oglasila Nina Brus in skupaj smo se odpravili na sneg. Tretja januarska sobota namreč na smučišče Cerkno prinaša Dan na snegu, z namenom približati to športno zimsko radost slepim in slabovidnim ter njihovim sorodnikom in prijateljem. Vse bolj zelene zime pa pomenijo tudi vse več skrbi za mala smučišča. Na Javorniku denimo to sezonon še niso pognali naprav.
Napoved koncerta V kraljestvu Buddyja Richa Big Banda RTV Slovenija pod vodstvom Sigija Feigla. Več o koncertu povesta glasbena urednica Alja Kramar in član big banda, saksofonist Lenart Krečič.
Avstralija spada med dežele, katerih uradna politika se na podnebne spremembe in človekov prispevek k njim, ni kaj dosti ozirala. Kljub temu, da smo se že v preteklih letih celo na severni polobli kar navadili, da nas sredi bolj ali manj zelene zime dosežejo novice o avstralskih rekordno vročih poletjih in požarih ter o izginjanju velikega koralnega grebena. Toda letošnja sezona je nedvomno podrla vrsto rekordov in pretresla celo obsežnih požarov dobro vajene Avstralce. Podobe neskončnih ognjenih zubljev, črnega dima in ožganih koal, kengurujev in drugih živali so obkrožile svet. Vse več je zaskrbljenosti, kaj pomeni tako obsežna izguba habitatov za njihovo prihodnost. Foto: Pixabay
V teh dneh v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana zaznamujejo 20. obletnico pridružitve mednarodni neprofitni organizaciji Eurotransplant. Vsako leto Slovenija z organizacijo izmenja od 50 do 60 organov, kar predstavlja 60 odstotkov vseh presaditev. V Sloveniji so presaditve nadpovprečno uspešne, so pojasnili na današnji novinarski konferenci katere se je udeležil tudi Marko Rozman.
Skupina tridesetih gorskih reševalcev in policistov gorske policijske enote je včeraj na območju Blegoša našla ponesrečenega planinca. Ponesrečeni je na zdravljenju v ljubljanskem kliničnem centru. Ko so ga po večurni iskalni akciji v torek zvečer in včeraj dopoldne našli nad vasjo Volaka, je bila ob njem tudi psička Šaka. Gorski reševalci pravijo, da ga je grela in v mrzli noči preprečila hujše posledice. Sprva iskalna, potem pa reševalna akcija, je bila zahtevna in fizično naporna, spreminjalo se je tudi vreme. Tako je v prve vtise po akciji v ogovoru z Aljano Jocif strnil gorski reševalec iz škofjeloške gorsko-reševalne službe Dušan Gartner.
V Sloveniji letno nastane 80 tisoč ton odpadnega blata, 70 tisoč ton smo ga doslej izvozili na Madžarsko. Rezultat je ta, da je približno polovica upravljalcev čistilnih naprav ostala brez prevzemnika odpadnega blata in so prisiljeni v njegovo skladiščenje. Spet drugod blato odvažajo, vendar obstoječi ponudniki zahtevajo tudi do trikrat višje cene. Bistveno je, da se zagotovi nemoteno delovanje čistilnih naprav, saj se v nasprotnem primeru lahko zgodi tisto, česar se vsi bojimo, namreč da bi fekalije zašle v vodotoke.
Na ministrstvu za infrastrukturo so predstavili predvidoma zadnjo verzijo nacionalnega energetsko-podnebnega načrta, ki opredeljuje ključne politike za spopad s podnebnimi spremembami v prihodnjih desetletjih. Dokument v kratkem stopa v javno razpravo, najverjetneje marca bo sprejet na vladi. Ker bi ga morali Evropski komisiji posredovati že lani, nanj pa so vezana evropska sredstva, bomo najverjetneje še pred sprejemom samega dokumenta v Bruselj posredovali njegove okvirne cilje. Slovenija bo do leta 2050 skušala doseči ogljično nevtralnost, ali drugače, izpusti toplogrednih plinov tedaj ne bodo smeli biti večji od njihovega vsrkavanja. To naj bi dosegli preko delnih ciljev za prihodnje desetletje, denimo 36-odstotnega znižanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 glede na leto 2005, čez desetletje naj bi dosegli 27-odstoten delež obnovljivih virov energije. Cilji se bodo v prihodnjih letih sicer še dopolnjevali, kar bo nujno, če hočemo doseči zaveze pariškega podnebnega dogovora – za zdaj še nismo tam, niti nismo v okvirih evropskega zelenega dogovora, ki ga načrtuje Evropska komisija, pravi meteorolog Žiga Zaplotnik s Fakultete za matematiko in fiziko.
Slovenija po dohodkovni enakosti sodi v sam svetovni vrh. Ginijev količnik, ki to meri, znaša 0,234 (23,4 točke; pri čemer 0 pomeni popolno enakost, 100 točk pa popolno neenakost oziroma vse premoženje v rokah ene osebe). Izkaže se, da je za zmanjšanje neenakosti v Sloveniji najboljša gospodarska rast, največ pa k dohodkovni enakosti prispevata pokojninski sistem in sistem socialnih pomoči, meni Jože Damijan.
Po zadnjih podatkih je v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živelo skoraj 270 tisoč ljudi. Revni pri nas s pomočjo, ki jo dobijo od države, ne morejo preživeti, zato jim morajo pogosto pomagati človekoljubne organizacije. Ljudje, ki se znajdejo v stiski, ne potrebujejo le materialne pomoči, ampak celostno podporo, ki pa je na centrih za socialno delo ne dobijo, saj se le-ti pogosto utapljajo v birokraciji. Več Lucija Dimnik Rikić
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Sodišča opozarjajo da se je podvojilo število predlogo za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, da ni dovolj brezplačnih terapevtskih programov za starše in da se zatika pri nameščanju otrok z vedenjskimi in čustvenimi težavami v ustrezne zavode.
Avstralsko gospodarstvo že čuti posledice požarov in konec tedna pričakujejo nov vročinski val. Premalo ljudi je in premalo letal, ocenjujeta tako laična kot strokovna javnost. Ljudje so razočarani nad odzivnostjo oziroma neodzivnostjo vlade, prepuščeni so večinoma sami sebi in prostovoljnim gasilcem. Ljudje se še ne zavedajo dobro, kaj vse to prinaša, pravi Špela Adamič, Slovenka, ki z družino živi v Sydneyu. Z njo se je pogovarjala Mateja Brežan.
Nebo bo v letu 2020 postreglo z nekaj zanimivimi astronomskimi pojavi. V Sloveniji se ne bomo veselili Sončevega mrka, opazovali pa bomo lahko številne planete, med njimi Saturn, Jupiter in Venero. Letošnje leto je posebno tudi zaradi svoje dolžine, saj je prestopno in šteje 366 dni. Kaj vse nam prinaša astronomsko leto 2020 je Andreja Gomboc, profesorica astronomije in raziskovalka v Centru za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici, zaupala v pogovoru Marku Rozmanu.
V ljubljanskem Pionirskem domu te dni poteka 13. znanstveni festival Hokus pokus, ki bo osnovnošolkam in osnovnošolcem ter njihovim pedagogom na različnih delavnicah približal znanost in umetnost. Festival udeležence povezuje s strokovnjaki, univerzami, inštituti, društvi in interdisciplinarni umetniki, ki ob zabavnih poskusih skušajo spodbujati vedoželjnost in odkrivanje novih svetov. Na znanstvenem festivalu Hokus pokus je bil Aleš Ogrin.
Neveljaven email naslov