Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Beseda Emonika v slovenskem prostoru izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške postaje in po izgradnji nove avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še nima. Pogodbo o njeni izgradnji sta pred dobrim desetletjem podpisala takratna predsednika vlade Slovenij in Madžarske. A kot kaže je v tem času propadel že drugi poskus uresničitve tega projekta.
'Emonika' izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške in avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še (vedno) nima.
Beseda Emonika v slovenskem prostoru izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške postaje in po izgradnji nove avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še nima. Pogodbo o njeni izgradnji sta pred dobrim desetletjem podpisala takratna predsednika vlade Slovenij in Madžarske. A kot kaže je v tem času propadel že drugi poskus uresničitve tega projekta.
Tisto, kar smo uspeli izvedeti o novem projektu je, da naj bi gradnjo obeh postaj, torej železniške in avtobusne, ločili od komercialnega dela. Tuj vlagatelj naj bi torej gradil trgovski center, zabavišče in poslovne prostore, država železniško postajo, državno podjetje Slovenske železnice pa avtobusno postajo ob Vilharjevi cesti.
“… kot kaže, ne drži več zaveza, po kateri lahko zasebnik lahko dobi stavbo pravico pri komercialnem delu projekta šele po končanju javnega. Zdaj lahko, kot slišim, investitor svoj del projekta naredi po svoji zamisli, država pa bo lahko v sodelovanju z železnicami zgradila logistični del. To je varianta bi jo lahko imeli že na začetku, to bi bilo najbolj logično. Povsod je investitor v javno infrastrukturo država. V Avstriji so železnice celo največji investitor v državi in hkrati razvijalec mesta”, pravi mestni arhitekt Janez Koželj.
Zakaj smo torej čakali deset in več let. Da spoznamo, da lahko potniški center naredimo sami, da tujega investitorja nikoli nismo potrebovali. Generalnega direktorja Slovenskih železnic Dušana Mesa smo vprašali, ali so pogovori z zasebnim investitorjem zašli v slepo ulico? Pravi, da ne, je pa na nek način potrdil besede podžupana:
“Še vedno se dogovarjamo glede projekta. Res pa je, da iščemo tudi rešitev, da javni del delamo ločeno od zasebnega, prav zato, da se stvari ne komplicirajo, ker je veliko pravnih vprašanj. Treba je vedeti, da projekt Emonika ni projekt države oziroma železnic, ampak je lastnik projekta madžarsko podjetje Trigranit, ki se po novem imenuje Granit Polis in oni so 97 odstotni lastniki projekta. Izvedba, kako se bo stvar odvijala, je odvisna od njih ne pa od države ali od Slovenskih železnic ali mesta. Mi smo vse pogoje izpolnili, celo več, določene obveze smo sprejeli, da bi se projekt nadaljeval. Vendar med njimi še ni dogovora in tudi določene zahteve so kdaj take, ki niso uresničljive.”
Slovenija je torej pred desetletjem in več sklenila pogodbo, ki je očitno ovira za graditev potniškega centra. Če temu ne bi bilo tako, bi danes imeli avtobusno postajo na Vilharjevi cesti, kjer ljudem ne bi bilo treba delati prekrške, da bi lahko vstopili na avtobus, utrujenim gostom pa ne bi bilo treba posedati na robu pločnika. Trg OF in Masarykova cesta bi postala mestni bulvar, s širokim Šmartinskim podvozom, kjer ni bi bilo več cestnega zamaška. Ob njej bi verjetno zgradili pravosodno palačo. Tako pa se zdi, da se pri nas najbolj izplača čakanje in prelaganje vsega na kasnejši čas.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Beseda Emonika v slovenskem prostoru izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške postaje in po izgradnji nove avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še nima. Pogodbo o njeni izgradnji sta pred dobrim desetletjem podpisala takratna predsednika vlade Slovenij in Madžarske. A kot kaže je v tem času propadel že drugi poskus uresničitve tega projekta.
'Emonika' izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške in avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še (vedno) nima.
Beseda Emonika v slovenskem prostoru izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške postaje in po izgradnji nove avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še nima. Pogodbo o njeni izgradnji sta pred dobrim desetletjem podpisala takratna predsednika vlade Slovenij in Madžarske. A kot kaže je v tem času propadel že drugi poskus uresničitve tega projekta.
Tisto, kar smo uspeli izvedeti o novem projektu je, da naj bi gradnjo obeh postaj, torej železniške in avtobusne, ločili od komercialnega dela. Tuj vlagatelj naj bi torej gradil trgovski center, zabavišče in poslovne prostore, država železniško postajo, državno podjetje Slovenske železnice pa avtobusno postajo ob Vilharjevi cesti.
“… kot kaže, ne drži več zaveza, po kateri lahko zasebnik lahko dobi stavbo pravico pri komercialnem delu projekta šele po končanju javnega. Zdaj lahko, kot slišim, investitor svoj del projekta naredi po svoji zamisli, država pa bo lahko v sodelovanju z železnicami zgradila logistični del. To je varianta bi jo lahko imeli že na začetku, to bi bilo najbolj logično. Povsod je investitor v javno infrastrukturo država. V Avstriji so železnice celo največji investitor v državi in hkrati razvijalec mesta”, pravi mestni arhitekt Janez Koželj.
Zakaj smo torej čakali deset in več let. Da spoznamo, da lahko potniški center naredimo sami, da tujega investitorja nikoli nismo potrebovali. Generalnega direktorja Slovenskih železnic Dušana Mesa smo vprašali, ali so pogovori z zasebnim investitorjem zašli v slepo ulico? Pravi, da ne, je pa na nek način potrdil besede podžupana:
“Še vedno se dogovarjamo glede projekta. Res pa je, da iščemo tudi rešitev, da javni del delamo ločeno od zasebnega, prav zato, da se stvari ne komplicirajo, ker je veliko pravnih vprašanj. Treba je vedeti, da projekt Emonika ni projekt države oziroma železnic, ampak je lastnik projekta madžarsko podjetje Trigranit, ki se po novem imenuje Granit Polis in oni so 97 odstotni lastniki projekta. Izvedba, kako se bo stvar odvijala, je odvisna od njih ne pa od države ali od Slovenskih železnic ali mesta. Mi smo vse pogoje izpolnili, celo več, določene obveze smo sprejeli, da bi se projekt nadaljeval. Vendar med njimi še ni dogovora in tudi določene zahteve so kdaj take, ki niso uresničljive.”
Slovenija je torej pred desetletjem in več sklenila pogodbo, ki je očitno ovira za graditev potniškega centra. Če temu ne bi bilo tako, bi danes imeli avtobusno postajo na Vilharjevi cesti, kjer ljudem ne bi bilo treba delati prekrške, da bi lahko vstopili na avtobus, utrujenim gostom pa ne bi bilo treba posedati na robu pločnika. Trg OF in Masarykova cesta bi postala mestni bulvar, s širokim Šmartinskim podvozom, kjer ni bi bilo več cestnega zamaška. Ob njej bi verjetno zgradili pravosodno palačo. Tako pa se zdi, da se pri nas najbolj izplača čakanje in prelaganje vsega na kasnejši čas.
Trst, mesto, ki je bilo nekoč tudi slovensko, potem vse manj, se spreminja. Prihaja do deasimilacije, ugotavljajo raziskovalci in temu pritrjuje tudi Živa Pahor, novinarka na slovenskem programu italijanske javne RTV v Trstu, kjer je tudi odraščala.
Brezplačna mobilna aplikacija VešKajJeš, s katero lahko hitro prepoznamo hranilno sestavo živil, potrošnikom po novem sporoča tudi ali neko živilo ali pijača spada med živila, priporočena za varovanje srca in ožilja. V tem primeru se bo na zaslonu poleg semaforja o hranilni sestavi pokazal srček - znak varovalnega živila. V registru aplikacije VešKajJeš, ki se dopolnjuje, je trenutno dobrih 1400 živil z znakom varovalnega živila. Ta aplikacija spodbuja živilska podjetja k bolj zdravi reformulaciji izdelkov. V okviru projekta, v katerem sodelujejo Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Zveza potrošnikov Slovenije in Inštitut za nutricionistiko, izvajajo tudi usposabljanja za uporabo aplikacije za mladostnike in starejše. Več v prispevku Jernejke Drolec.
Pogozdovanje goriškega Krasa bodo po uničujočem lanskem požaru odslej poleg prostovoljcev opravljali tudi brezpilotni letalniki - droni. Ti bodo spuščali semenske kroglice predvsem na težko dostopnih pobočjih in s tem pripomogli k ponovnemu oživljanju gozda na požganem kraškem območju. To bo prva tovrstna setev gozdnega drevja v Sloveniji. Kako bo izgledalo pa so v deževnem dopoldnevu predstavili v Selah na Krasu. Tam je bil tudi Valter Pregelj.
Ministrstvo za kulturo v javno razpravo pošilja predlog novega zakona o medijih. Eden ključnih ciljev novega zakona je povečati preglednost lastništva in financiranja medijev. Z ukrepi pa naj bi spodbujali tudi medijsko raznolikost.
Današnji mednarodni dan gora praznujemo skupaj s človekom, ki je prvi osvojil vse osemtisočake in je prvi, ki je samostojno priplezal na Mount Everest brez dodatnega kisika. Na manjšo turnejo po Sloveniji se je odpravil Reinhold Messner – legenda alpinizma. Skupaj z ženo Dianne je namreč napisal knjigo z naslovom Podobe smisla. Knjiga govori o odrekanju kot navdihu za uspešno življenje. V Sloveniji ju je sprejel Viki Grošelj, prav tako zaprisežen alpinist in avtor številnih knjig. Kdaj se je čemu bolje odreči in kako se kot alpinist sooča s starostjo, pa v prispevku Lane Furlan. FOTO: Pixabay
Konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah 2023 ali COP28 je 28. konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah, ki poteka od 30. novembra do jutri, 12. decembra 2023 v Expo Cityju v Dubaju. Konferenca poteka vsako leto od prvega podnebnega sporazuma ZN leta 1992. Konference COP so namenjene vladam, da se dogovorijo o politikah za omejevanje dviga globalne temperature in prilagajanje vplivom, povezanim s podnebnimi spremembami. Letošnja konferenca je bila deležna številnih kritik glede izbire Združenih arabskih emiratov za državo gostiteljico, glede na to, da gre za največjega proizvajalca fosilnih goriv na svetu. V Dubaju je tudi Špela Novak.
S projektom 'Srečno, knapi!' so na pobudo lokalne skupnosti začeli v Mestnem muzeju Krško prve korake zaščite senovske rudarske dediščine, ki širši javnosti ni tako znana kot na primer nekaj deset kilometrov oddaljena zasavska. A je rudarstvo značilno tudi za Senovo. Leta 1996 so se po 200-letni tradiciji premogovništva v kraju začela zapiralna dela Rudnika Senovo, dokončno so rudniško jamo zaprli celo desetletje pozneje. Dolgoletna želja po ohranitvi rudarske dediščine kraja se zdaj končno uresničuje, po novem filmu s pričevanji rudarjev bo muzej popisal ohranjeno gradivo in v letu 2025 napovedujejo stalno zbirko.
Pol leta nas loči od volitev (6.-9. maj 2024), ki bodo prinesle novo sestavo Evropskega parlamenta. Edina neposredno voljena evropska ustanova bo po novem imela 15 poslanskih sedežev več, kot jih ima zdaj, torej 720, Sloveniji pripada eno poslansko mesto več, volili bomo torej 9 poslank oziroma poslancev iz Slovenije. Kakšno kampanjo snuje Evropski parlament, o dosedanjih dosežkih in izzivih, ki čakajo Evropsko unijo v prihodnjem mandatu, o poznavanju delovanja Unije med vsakdanjimi ljudmi, nam je med obiskom v Sloveniji pojasnil glavni govorec in generalni direktor za komuniciranje Evropskega parlamenta Jaume Duch. Z njim se je pogovarjal Luka Robida.
Med imena, ki so sinonim za slovensko slikarsko umetnost, gotovo sodijo Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen, zanosni umetniki, občutljivi občudovalci slovenske zemlje, ki so jim pri Cankarjevi založbi namenili monografijo, elitno bibliografsko izdajo z naslovom Mojstri slovenskega impresionizma. Kot pravi umetnostni zgodovinar in profesor slovenščine, upokojeni univerzitetni profesor dr. Milček Komelj, so impresionistične umetnine, ki so se uveljavile v 30. letih 20. stoletja postale pravcate svete podobe in tudi statusni simbol družbene elite. To je bil čas cvetenja slovenske likovne umetnosti, čeprav so bile življenjske razmere za te umetnike tudi takrat slabe.
Ustavitev krčenja gozdov ni pomembna le v luči ohranjanja naših gospodarstev in blaginje, pač pa je nujna za to, da se izognemo ekološkemu kolapsu. To med drugim poudarja Kaja Blumtritt iz organizacije ClientEarth, ena izmed udeleženk posveta o vlogi gozdnih ekosistemov v luči podnebnih sprememb.
Najbrž redko pomislite na to, da bi popravili star gospodinjski aparat, ki mu je že potekla garancija. Na trgu so že novi, boljši, težko pa je najti serviserja, ki bi to naredil za dostopno ceno. Pri podjetju ZEOS so pripravili zemljevid 200 aktivnih serviserjev, ki so pripravljeni servisirati naše pokvarjene aparate tudi po poteku garancije. Stari aparat v tem primeru odnese v popravilo dobrih 34% lastnikov, za popravilo pa so pripravljeni plačati od petine do tretjine vrednosti novega aparata. Pri Zeosu menijo, da bi bila življenjska doba aparatov precej daljša, če bi imeli uporabniki dovolj znanja za pravilno vzdrževanje in uporabo. Prav tako pa bi se manjših popravil marsikdo lotil tudi sam, če bi imel dostop do razumljivih navodil. Zato so v sklopu njihovega projekta Life, Spodbujamo e-krožno, pripravili obsežna video navodila o vzdrževanju in servisiranju aparatov.
Rezultati mednarodne raziskave PISA 2022 kažejo na upad znanja naših 15-letnikov v matematični, naravoslovni in bralni pismenosti. Upad dosežkov med letoma 2018 in 2022 se je sicer pokazal pri mnogih državah OECD, ki sodelujejo v raziskavi, a v Sloveniji je bil višji kot drugod. Povprečna dosežka iz matematike in naravoslovja se sicer še vedno umeščata nad povprečje držav članic OECD, v bralni pismenosti pa so slovenski mladi slabši od povprečja, s čimer se oddaljujemo od evropskega cilja, da bi imeli manj kot 15 % mladih, ki ne dosegajo osnovne, temeljne ravni bralne pismenosti. Raziskava je pokazala, da je takih v Sloveniji kar četrtina. Kakšni so razlogi za upad pismenosti mladih?
V Sloveniji svoj kratek obisk končuje misijonar in človekoljub Pedro Opeka. Domovino svojih staršev je tokrat obiskal po osmih letih. Navdušili ga niso le ljudje, ampak tudi sneg, ki ga je vnovič videl po petdesetih letih. Pogovor z misijonarjem, ki je bil na petdnevnem obisku zelo zaseden, je posnela Nataša Lang.
Pogovor z basistom Erikom Čeboklijem pred koncertom z Big Bandom RTV Slovenija, ki je posvečen slovitemu basistu Jacu Pastoriusu. Pastorius je bil izredno virtuozen glasbenik, ki je ob svojih avtorskih projektih med drugim sodeloval s kitaristom Patom Matheneyjem in pevko Joni Mitchel, najbolj pa ga verjetno poznamo iz zasedbe Weather Report. Koncert je na sporedu v četrtek, 7. decembra, v Siti teatru v Ljubljani. Solist bo basist Erik Čebokli, orkester pa bo vodil Sigi Feigl.
Mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja je pokazala velik upad t.i. državljanske vednosti. Gre za odnos do aktivnega državljanstva, ki se kaže tudi z nameravano udeležbo na volitvah. Raziskavo, ki je edina te vrste na svetu, je koordiniral Pedagoški inštitut. Poslušalke in poslušalci Prvega so v torkovi kontaktni oddaji o tem razmišljali na glas.
Gasilke in gasilci PGD Prevoje letos obeležujejo že 135 let obstoja njihovega gasilskega društva. Leta 1888 je bila namreč na pobudo pisatelja in notarja Janka Kersnika ustanovljena Gasilska četa Brdo. PGD Prevoje je nastalo leta 1948, ko se je gasilska četa Brdo preimenovala v Gasilsko društvo Prevoje. Ostalo je zgodovina, bi lahko rekli, in to je njihov član uspel za svoje diplomsko delo prenesti na čisto pravi film. Najdete ga na spletnem kanalu YouTube, v studiu pa sta se nam pridružila avtor filma Erik Kralj Serša in njegov gasilski tovariš, podpoveljnik društva Tadej Praznik.
Koroško je izmed vseh slovenskih regij poletna ujma najbolj prizadela. Življenje se sicer vrača v ustaljene tirnice, vendar je od stanja, kakršno je bilo pred naravno nesrečo, še vedno daleč. To močno občutijo tudi oskrbnice in oskrbniki gorskih koč, ki so morali s pomočjo pristojnih organov, predvsem pa s svojim delom odpraviti nastalo škodo, da so koče sploh lahko začele delovati. A tukaj se je zataknilo – koče so znova odprte, dostop do njih je zdaj mogoč, obiskovalcev pa ni. Stanje je tako slabo, da poročajo o kar 80% upadu dohodka v nekaterih kočah, ki so zato posledično na pragu zapiranja. Na telefonski zvezi s studiem Prvega je bil Vlado Ovnič, član nadzornega odbora PD Mežica, ki je lastnik dveh znamenitih koč – doma na Peci in koče na Grohotu pod Raduho.
3. decembra obeležujemo mednarodni dan invalidov. Letos smo pod drobnogled vzeli študente s posebnimi potrebami in njihovo doživljanje študentskih let. S kakšnimi izzivi se ti študenti soočajo? Miha Kosi je strokovni sodelavec Društva študentov invalidov Slovenije, dela na področju svetovanja in informiranja študentov s posebnimi potrebami. Tudi sam je slaboviden in je bil pred nekaj leti študent-invalid. Ajda je študentka Politologije na 2. stopnji Fakultete za družbene vede. Pravi, da se je za študij Politologije odločila, ko se je udeležila prvih protestov za podnebno pravičnost. Je pa prvi predpogoj, da se je za ta študij odločila, to, da je fakulteta fizično dostopna.
Ob dnevu odprtih vrat slovenske kulture, na rojstni dan najpomembnejšega slovenskega pesnika Franceta Prešerna ter ob svetnem dnevu invalidov in ljudi s posebnimi potrebami, so pri Zvezi Sožitje izdali prav posebno zbirko knjig v lahkem branju, posvečeno življenju in delu največjega slovenskega pesnika. Zbirka knjig bralcu omogoča enostaven in dostopen vpogled v bogato življenje Franceta Prešerna ter njegovo izjemno literarno dediščino. Predstavila jo je Vlasta Stupar iz Zveze Sožitje.
Mednarodni dan invalidov tokrat zaznamujejo neurejena sistema dolgotrajne oskrbe in osebne asistence, skoraj 4 tisoč oseb z oviro, ki nimajo volilne pravice, premalo vključujoče šole in nedefiniran proces deinstitucionalizacije. V Sloveniji z invalidnostjo živi 170 tisoč ljudi, ki od vlade pričakujejo več dialoga, ki bi prinesel spremembe v smeri samostojnejšega življenja oseb z oviro. Foto: Pixabay
Neveljaven email naslov